Guš Emunim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Uporabnik:Vitosmo/Gush Emunim)
Guš Emunim

גּוּשׁ אֱמוּנִים‎
VodjaZvi Jehuda Kook (1974-1982)
UstanoviteljZvi Jehuda Kook
Haim Drukman
Ustanovljenafebruar 1974 (1974-02)
NaslednikSvet Ješa
IdeologijaNeo-cionizem
Verski cionizem
Mesianizem
Judovski fundamentalizem
Halacha država
ReligijaOrtodoksni judaizem

Guš Emunim (hebrejsko גּוּשׁ אֱמוּנִים, latinizirano: Blok vernih), je bilo izraelsko ultranacionalistično [1] ortodoksno judovsko[2] desničarsko fundamentalistično aktivistično[3] gibanje, ki se je zavzemalo za vzpostavitev judovskih naselbin na Zahodnem bregu, v Gazi in Golanski planoti.[4]

Čeprav je bil Guš Emunim uradno ustanovljen kot organizacija šele leta 1974 po jomkipurski vojni, je Guš Emunim izšel iz osvajanj šestdnevne vojne leta 1967 in spodbujal judovsko naselitev dežele Izrael na podlagi dveh točk, verske in eno praktično. Verska točka je bila prepričanje, da po Tori Bog želi, da Judje živijo v deželi Izrael in je vrnil dežele, kot sta svetopisemska Judeja in Samarija, kot priložnost, da se Judje vrnejo v domovino svojih prednikov.[5][6] Druga točka je izhajala iz zaskrbljenosti, da je meje pred letom 1967 le 10 km (6,2 mi) široka na najožjem mestu, so bile nemogoče braniti, zlasti dolgoročno, zato je bilo treba zagotoviti, da v šestdnevni vojni zajeto ozemlje z judovsko prisotnostjo na območju in na osnovi "dejstev na tleh"ostane pod izraelskim nadzorom.[7] [6] Medtem ko Guš Emunim uradno ne obstaja več, vendar je njegov vpliv dalje prisoten v izraelski politiki in družbi.[8][9]

Politične pripadnosti[uredi | uredi kodo]

Guš Emunim je bil tesno povezan z Nacionalno versko stranko (NRP) in bil v njej zelo vpliven. Danes se nazivajo - in izraelski mediji jih imenujejo - Ne'emanei Eretz Yisraelנאמני ארץ ישראל‎). Imel je tudi tesen odnos z Judovsko agencijo.[10]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Guš Emunim so februarja 1974 ustanovili študentje Zvija Yehude Kooka v dnevni sobi Haima Drukmana,[11][12] ki je tudi zaslužen za skovanje izraza.[13] Za ustanovitelje organizacije je Jomikuprska vojna potrdila, kar je Kook trdil že pred izbruhom šestdnevne vojne: da je naseljevanje Judov na Zahodnem bregu, v Gazi in na Golanski planoti potrebno, če se želi skrajšati čas do odrešenja[14] Poleg Drukmana so njegovemu ideološkemu in političnemu jedru pripadalli drugi učenci, kot so Hanan Porat, Moshe Levinger, Shlomo Aviner, Menachem Froman, Eliezer Waldman, Yoel Bin-Nun in Yaakov Ariel.[15] Kook je ostal njen vodja do svoje smrti leta 1982.

Leta 1974 je sorodna skupina z imenom Garin Elon Moreh, ki sta jo vodila Menahem Felix in Benjamin (Beni) Katzover, skušala ustanoviti naselbino v ruševinah železniške postaje Sebastia iz otomanskega obdobja. Po šest poskusih, ki so jih izraelske obrambne sile zatrle, so ob sedmem poskusu so dosegli dogovor, po katerem je izraelska vlada dovolila 25 družinam, da se naselijo v vojaškem taborišču Kadum jugozahodno od Nablusa / Šihema . Sporazum iz Sebastie je bil prelomni trenutek, ki je odprl severni Zahodni breg priseljevanju Judov. Majhna mobilna hišica, kjer je živelo 25 družin, je sčasoma postala občina Kedumim, eno večjih naselij na Zahodnem bregu. Model Sebastia so nato posneli v Beit El, Shavei Shomron in drugih naseljih.

Leta 1976 je Guš Emunim ustanovil Amana, naselbinsko vejo, ki se je kmalu osamosvojila in še vedno deluje. V letih 1979-80 se je skupina članov Guš Emunim radikalizirala in ustanovila organizacijo Judovsko podzemlje, ki je izvedla več terorističnih napadov in ki je nameravala razstreliti Kupolo na skali.[16] Razkritje teroristične organizacije je močno škodovalo ugledu naseljenskega gibanja. Po krizi je vlogo Guš Emunim kot formalne krovne organizacije naseljencev postopoma prevzel Svet Ješa, čeprav Guš Emunim uradno nikoli ni prenehal obstajati.[17] Kljub temu, da je zakoreninjen v Guš Emunim, za Svet Ješa velja, da je bolj praktičen in pragmatičen, kot pa je bil njegov predhodnik.[18] Svet Ješa, v vlogi politične krovne organizacije, in Amana kot izvršne veje za gradnjo, danes tvorita dve glavni instituciji gibanja naseljencev.

Joel Bin-Nun, eden od ustanovnih članov Guš Emunim, je po atentatu na Jicaka Rabina izstopil iz organizacije.[6]

Ideologija[uredi | uredi kodo]

Ideološka usmeritev Guš Emunim ima mesijanski, fundamentalistični, teokratski in desničarski.[8][19][20] [21][22] Njena prepričanja so v veliki meri temeljila na naukih rabina Abrahama Isaaca Kooka in njegovega sina Zvija Jehude Kooka,[23][24] Učila sta, da so sekularni cionisti s svojimi osvojitvami Erec Israela nehote povzročili, da se je začel čas mesije, ki bo dosegel svoj vrhunec z njegovim prihodom. Pristaši Guš Emunim verjamejo, da je njegov prihod mogoče pospešiti z naseljevanjem na zemlji, ki jo je Bog po hebrejski Bibliji in njihovem prepričanju dodelil judovskemu ljudstvu . Organizacija je podpirala poskuse sobivanja z arabskim prebivalstvom in zavrnila selitve prebivalstva, kot so jih predlagali Meir Kahane in njegovi privrženci.[25]

Vpliv[uredi | uredi kodo]

Politični vpliv[uredi | uredi kodo]

Guš Emunim in potomci tega gibanja so uspešno pritegnili milijarde ameriških dolarjev za gradnjo in podporo naselbinam. Sassonovo poročilo iz leta 2005 je razkrilo, da so ministrstvo za stanovanja, ministrstvo za obrambo in Svetovna cionistična organizacija porabili milijone šeklov za podporo nezakonitih postojank. Med letoma 2013 in 2015 je Amana prejela vladna sredstva približno 100 milijonov šeklov (29 milijonov USD).[26] 31. decembra 2019 je izraelsko višje sodišče odločilo, da je za vse vladne donacije, namenjene izvršilni veji gibanja, potrebna odobritev sodišča.[27]

Gibanje naseljencev se je uspešno naslanjalo na čustva, povezana z izraelsko identiteto, zaradi česar se vladni uradniki in politični voditelji na desnici težko distancirajo od naseljencev.[28] Podpora projektu naselbin je postala glavna tema v ameriški republikanski stranki in skoraj vse stranke na desni strani izraelskega političnega spektra imajo naseljence v svojem vodstvu.[29][30][31] Naseljenci so bili nesorazmerno zastopani na vladnih položajih. Vlado iz leta 2013 je uvodnik Haaretza imenoval ' vlado naseljencev' zaradi številnih z gibanjem naseljencev povezanih uradnikov na pomembnih položajih v ministrstvih za stanovanja in obrambo.[32] Oktobra 2017 so pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja Pinhasa Wallersteina, edega od ustanoviteljev Guš Emunim, imenovali na položaj vodje novega vladnega odbora, ustanovljenega z namenom legalizirati nezakonite postojanke in druge vrste nedovoljenih naselij na Zahodnem bregu. .

Vpliv na družbo[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev Guš Emunim je bila povezana s prebujajočo se ideologijo Velikega Izraela v nacionalni verski skupnosti.[33] Gibanje naseljencev so tudi obtožili, da provocira kulturo nasilja, izraelska vlada pa je njihova dejanja zagovarjala[34] Storilec pokola v Hebronu leta 1994 je bil pristaš ideologije Velikega Izraela, prav tako tudi morilec premierja Jicaka Rabina, ki se je šolal v Guš Emunim naklonjenem Ješivat Kerem B'Javneh.. Umor Jicaka Rabina na splošno velja za prelomno točko v mirovnem procesu v Oslu.[35]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »World: Two Standards of Justice«. Time. 21. avgust 1978. Pridobljeno 5. junija 2022. Visoko na vrhu hriba nad dolinami Zahodnega brega 35 družin, ki pripadajo izraelskemu ultranacionalističnemu Guš Emunim, gradi novo naselje z imenom Beth-El. Trdijo, da 120 judovskih družin čaka na vselitev v naselbino, devet milj severno od Jeruzalema, na ozemlju, ki ga je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Obstajajo načrti za šole, verski študijski center, industrijsko območje in celo počitniško letovišče.
  2. ↑ Ehud Sprinzak, "From Messianic Pioneering to Vigilante Terrorism: The Case of the Gush Emunim Underground" (angl. Od mesijanskega pionirstva do vigilantnega terorizma: primer podzemlja Guš Emunim) v David C. Rapoport (ed.), Inside Terrorist Organizations, Routledge 2013 pp. 194-215, p. 194.
  3. ↑ Peri Kedem, Amos Bilu and Zila Cohen (Lizer) "Dogmatism, Ideology, and Right-Wing Radical Activity" (angl. - Dogmatizem, ideologija in desno radikalno delovanje) v Political Psychology, Vol. 8, No. 1 (Mar. 1987), pp. 35-47 JSTOR 3790985
  4. ↑ Fundamentalizem, terorizem in demokracija: primer podzemlja Guš Emunim, Hebrew University of Jerusalem. Last accessed: 9 August 2009.
  5. ↑ Analize Guš Emunim spisal David Newman. See: D. Newman, 'Gush Emunim', Encyclopaedia Judaica Decennial Yearbook, 1994, pp. 171-172. Keter Publishers; D. Newman, `Gush Emunim: Between Fundamentalism and Pragmatism', Jerusalem Quarterly, 39, 33-43, 1986: D. Newman, 'From "hitnachalut" to "hitnatkut": The Impact of Gush Emunim and the Settlement Movement on Israeli Society', Israel Studies, Vol 10 (3, 2005: See also T. Hermann & D Newman, `Extra Parliamentarism in Israel: A Comparative Study of Peace Now and Gush Emunim', Middle Eastern Studies, 28 (3), 509-530, 1992.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 »Yossi Klein Halevi, Like Dreamers, 2013«, The New Jewish Canon, Academic Studies Press: 221–226, 4. avgust 2020, doi:10.2307/j.ctv1zjg9h6.40, pridobljeno 25. februarja 2022
  7. ↑ »Israel – Geography«. U.S. Library of Congress.
  8. ↑ 8,0 8,1 »The Ideological Resonance of Zionist Fundamentalism in Israeli Society« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. marca 2012. Pridobljeno 28. februarja 2013., Katherine Allen, Behavioral Sociology of Identity Conflict, Spring 2005
  9. ↑ Encyclopaedia Judaica: Volume 8, p. 145
  10. ↑ Ian S. Lustick, For the land and the Lord: Jewish fundamentalism in Israel, chapter 3. 1988, the Council on Foreign Relations
  11. ↑ Ian Lustick, For the Land and the Lord: Jewish Fundamentalism in Israel, Council on Foreign Relations, 1988 p. 63.
  12. ↑ Gershom Gorenberg, The Accidental Empire: Israel and the Birth of the Settlements, 1967-1977, Times Books, Henry Holt & Co., 2006 p. 356.
  13. ↑ Gorenberg, The Accidental Empire, p. 356.
  14. ↑ Hirsch-Hoefler, Sivan; Mudde, Cas (30. november 2020). The Israeli Settler Movement (v angleščini). Cambridge University Press. str. 64. doi:10.1017/9781316481554. ISBN 978-1-316-48155-4.
  15. ↑ Lustick, "For the land and the Lord", p. 73.
  16. ↑ Sprinzak, Ehud (1. december 1987). »From messianic pioneering to vigilante terrorism: The case of the gush emunim underground«. Journal of Strategic Studies. 10 (4): 194–216. doi:10.1080/01402398708437321. ISSN 0140-2390.
  17. ↑ Taub, Gadi (2010). The settlers: and the struggle over the meaning of Zionism. New Haven: Yale University Press. doi:10.12987/9780300168631. ISBN 978-0-300-16863-1. OCLC 806012532.
  18. ↑ Hirsch-Hoefler, Sivan (2021). The Israeli settler movement : assessing and explaining social movement success. Cas Mudde. Cambridge, United Kingdom. str. 75. ISBN 978-1-316-48155-4. OCLC 1228051086.
  19. ↑ Rebecca Joyce Frey, Fundamentalism, Infobase Publishing, 2009 pp. 83ff., p. 85.
  20. ↑ Motti Inbari, Jewish Fundamentalism and the Temple Mount: Who Will Build the Third Temple?, SUNY Press, 2012 pp. 10ff., p. 21
  21. ↑ Carlo Aldrovandi, Apocalyptic Movements in Contemporary Politics: Christian and Jewish Zionism, Palgrave Macmillan, 2014 pp. 117-121, pp. 117-118.
  22. ↑ Nur Masalha, The Bible and Zionism: Invented Traditions, Archaeology and Post-Colonialism in Palestine- Israel, Zed Books 2007 p. 142.
  23. ↑ 'Eliezer Don-Yehiya, "The Book and the Sword: the Nationalist Yehivot and Political radicalism in Israel", in Martin E. Marty, R. Scott Appleby (eds.),Accounting for Fundamentalisms: The Dynamic Character of Movements, University of Chicago Press, 2004 pp. 264-310 p. 274.
  24. ↑ Hirsch-Hoefler, Sivan; Mudde, Cas (2020). The Israeli Settler Movement: Assessing and Explaining Social Movement Success. Cambridge: Cambridge University Press. str. 2. doi:10.1017/9781316481554. ISBN 978-1-107-13864-3.
  25. ↑ »Gush Emunim«. Lexicon. Knesset. 2008.
  26. ↑ »Settlement group will need High Court consent to get funding«. Haaretz (v angleščini). Pridobljeno 30. aprila 2021.
  27. ↑ »Breakthrough: Funding For Amana Will Now Be Overseen By The High Court Until A Verdict«. Peace Now (v ameriški angleščini). 31. december 2019. Pridobljeno 30. aprila 2021.
  28. ↑ Mendelsohn, Barak (1. december 2014). »State Authority in the Balance: The Israeli State and the Messianic Settler Movement1«. International Studies Review. 16 (4): 499–521. doi:10.1111/misr.12159. ISSN 1521-9488.
  29. ↑ Hirsch-Hoefler, Sivan (2021). The Israeli settler movement : assessing and explaining social movement success. Cas Mudde. Cambridge, United Kingdom. str. 223. ISBN 978-1-316-48155-4. OCLC 1228051086.
  30. ↑ Newman, David (2005). »From Hitnachalut to Hitnatkut: The Impact of Gush Emunim and the Settlement Movement on Israeli Politics and Society«. Israel Studies. 10 (3): 192–224, 204. doi:10.1353/is.2005.0132. ISSN 1527-201X.
  31. ↑ Zertal, Idith (2009). Lords of the land : the war over Israel's settlements in the occupied territories, 1967-2007. Akiva Eldar, Vivian Sohn Eden ([1st pbk. ed.] izd.). New York: Nation Books. str. 235. ISBN 978-0-7867-4485-5. OCLC 694096363.
  32. ↑ »The emergence of Israel's settler government«. Haaretz (v angleščini). Pridobljeno 30. aprila 2021.
  33. ↑ The Impact of Gush Emunim : politics and settlement in the West Bank. David Newman. London: Croom Helm. 1985. ISBN 0-7099-1821-6. OCLC 59845481.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  34. ↑ Gazit, Nir (1. junij 2015). »State-sponsored Vigilantism: Jewish Settlers' Violence in the Occupied Palestinian Territories«. Sociology (v angleščini). 49 (3): 438–454. doi:10.1177/0038038514526648. ISSN 0038-0385.
  35. ↑ Rabinovich, Itamar (2018). »The Rabin Assassination as a Turning Point in Israel's History«. Israel Studies. 23 (3): 25–29. doi:10.2979/israelstudies.23.3.05. ISSN 1527-201X.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Guš_Emunim&oldid=6194576«