Izraelske obrambne sile
.svg){kind=small}
Izraelske obrambne sile (hebrejsko צבא ההגנה לישראל; latinični zapis Cva ha-hagana le-Jizrael, pogosto krajšano kot 'צה"ל, Cahal; angleško Israel Defence Forces ali okrajšano IDF) so oborožene sile Izraela ter so razdeljene na:
Izraelske obrambne sile so del Izraelskih varnostnih sil.
Zgodovina Cahala[uredi | uredi kodo]
- Glavni članek Zgodovina Izraelskih obrambnih sil
Vojaštvo[uredi | uredi kodo]
Obvezni vojaški rok služijo tako moški kot ženske nad 18 let, razen če imajo verske ali zdravstvene razloge. Izrael je trenutno edina država, ki ima predpisano obvezno vojaško služenje tudi za ženske, medtem ko izraelskim Arabcem služenje ni potrebno, lahko pa se javijo kot prostovoljci.
Moški služijo tri leta, ženske pa dve, razen če se javijo za namestitev na bojne položaje, kar tudi njim služenje podaljša na tri leta. Vojaško obvezništvo ni plačano, je pa potrebno za pridobitev varnostnih dovoljenj in za možnost kandidature na nekatere vladne položaje.
Poleg obveznega triletnega služenja morajo moški, mlajši od 43-45 let, vsako leto na enomesečno rezervno služenje.
Organizacija in struktura[uredi | uredi kodo]
Generalštab[uredi | uredi kodo]
- Glejte članek Seznam načelnikov generalštaba Izraelskih obrambnih sil.
Vojaška tehnologija[uredi | uredi kodo]
IDF so ena najbolj visoko tehnoloških vojska na svetu, s svojo lastno razvojno službo Rafael. Izgrajen ima sistem za obrambo pred medcelinskimi izstrelki Hetz, z ZDA pa sodeluje tudi pri razvoju visokoenergetskega laserja za obrambo pred raketami s srednjim dosegom - Nautilus THEL. Izrael je tudi ena redkih držav z možnostjo izstreljevanja satelitov, in ena redkih držav z lastnimi vojaškimi letali brez posadke.
Izrael ima verjetno tudi jedrsko orožje, čeprav tega ne priznava. Vohun Mordechai Vanunu je za informacije o obstoju tega orožja dobil 18 let zaporne kazni, od tega 12 let v samici. Obstajajo sumi, da je Izrael jedrsko orožje razvijal, in preizkusil, skupaj z Južnoafriško republiko (incident Vela leta 1979).
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 "The Institute for National Security Studies", chapter Israel, 2010, [1] Arhivirano 2010-12-14 na Wayback Machine. September 20, 2010.
- ↑ Defense budget gets additional NIS 260M ynetnews, Zvi Lavi Published: 04.11.11, 14:27
- ↑ David Esel. "Analyzing numbers: The cost of Israeli defense is elusive (page 52)". AviationWeek/dti. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2017-09-11. Pridobljeno 2011-08-20.
- ↑ Chossudovsky, Michel. "Unusually Large U.S. Weapons Shipment to Israel: Are the US and Israel Planning a Broader Middle East War?". Globalresearch.ca. Pridobljeno 2010-06-01.
- ↑ Plushnick-Masti, Ramit (2006-08-25). "Israel Buys 2 Nuclear-Capable Submarines". Washingtonpost.com. Pridobljeno 2010-06-01.
- ↑ "British MPs slam weapons exports to Israel". ynetnews. 30 March 2010.
- ↑ 7,00 7,01 7,02 7,03 7,04 7,05 7,06 7,07 7,08 7,09 7,10 7,11 7,12 7,13 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka
<ref>; sklici poimenovaniamnestyne vsebujejo besedila (glej stran pomoči). - ↑ Leigh Phillips. "Arms exports to Israel from EU worth €200m". Euobserver.com. Pridobljeno 2010-06-01.
- ↑ 9,0 9,1 "Foreign Arms Supplies To Israel/Gaza Fueling Conflict". Amnestyusa.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-05-01. Pridobljeno 2010-06-01.
{{cite web}}: Prezrto besedilo »outline« (pomoč)
- CIA The World Factbook Arhivirano 2011-03-11 na Wayback Machine. (stran je v angleščini)
- Uradna stran IDF Arhivirano 2006-08-13 na Wayback Machine. (stran je v angleščini)
- Revija Obramba: NATO 21. stoletja. DEFENSOR d.o.o., Ljubljana, 2001
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
