Jomkipurska vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jomkipurska vojna
Del arabsko-izraelskih vojn
1973 Yom Kippur War - Golan heights theater.jpg
Zemljevid vojaških operacij na fronti med Izraelom in Sirijo.
Datum 6. oktober26. oktober 1973
Prizorišče Sinaj, Golanska planota in bližnja območja
Rezultat OZN Resolucija 338: prekinitev sovražnosti do ženevske konference
Udeleženci
Izrael Egipt,
Sirija,
(Jordanija, Irak)
Poveljniki
Moše Dajan,
David Elazar,
Ariel Šaron,
Šmuel Gonen,
Benjamin Peled
Saad El Shazly,
Ahmad Ismail Ali,
Hosni Mubarak,
Mohammed Aly Fahmy,
Anwar Sadat,
Abdel Ghani el-Gammasy,
Abdul Munim Wassel,
Abd-Al-Minaam Khaleel,
Abu Zikry
Mustafa Tlas[1], [2] (v angleščini)
Moč
415.000 vojakov; 1.500 tankov, 3.000 oklepnih transporterjev; 945 artilerijskih orožij (100 mm in več); 561 letal, 84 helikopterjev; 38 vojnih ladij.[1] (v ruščini) Egipt: 800.000 vojakov (300.000 uporabljenih); 2.400 tankov, 2.400 oklepnih transporterjev; 1.120 artilerijskih orožij (100 mm in več); 690 letal, 161 helikopterjev; 104 vojnih ladij
Sirija: 150.000 vojakov (60.000 uporabljenih); 1.400 tankov, 800-900 oklepnih transporterjev; 600 artilerijskih orožij (100 mm in več); 350 letal, 36 helikopterjev; 21 vojnih ladij
Irak: 60.000 vojakov, 700 tankov, 500 oklepnih transporterjev, 200 artilerijskih orožij, 73 letal)[1] (v angleščini)
glej tudi Druge udeleženke
Žrtve
2.656 KIA
7.250 WIA
400 tankov uničenih
600 poškodovanih/vrnjenih v uporabo
102 letali sestreljeni
(Rabinovich, 496–497)
8.528 KIA
19.540 WIA
(zahodna analiza)
15.000 KIA
35.000 WIA
(izraelska analiza)
2.250 tankov uničenih ali zajetih
432 uničenih letal
(Rabinovich, 496–497)

Jomkipurska vojna (tudi oktobrska arabsko-izraelska vojna 1973) se je začela na judovski praznik jom kipur 6. oktobra 1973 in je trajala do 25. oktobra istega leta. Arabska koalicija pod vodstvom Egipta in Sirije je začela ofenzivo proti Izraelu s ciljem vrnitve ozemelj (Sinaj in Golanska planota), ki jih je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Tako USA kot Sovjetska zveza sta med vojno izdatno pomagali vsaka svoji strani, kar je pripeljalo do bližnje konfrantacije atomskih supersil.[2] Po tridnevnem neoviranem prodoru in velikih uspehih Egiptovske vojske, je Izrael mobiliziral večino svojih sil ter zaustavil Egiptovsko ofenzivo, kar je pripeljalo do pat pozicije. Sirske sile, pa so se morale po uspehih prvih treh dni na Golanski planoti, umakniti na začetne položaje. Po začetnih uspehi arabskih sil, je Izrael prešel v protiofenzivo in prodrl globoko v Sirijo, na drugi strani pa ogrozil Sinaj in obkolil tretjo armado. Po sedmih dnevih bojev je bilo na obeh traneh veliko žrtev. Izrael skoraj 3.000 mrtvih in 9.000 ranjenih, arabci pa po nekih ocenah celo čez 18.000 mrtvih in 35.000 ranjenih. Uničenih je bilo čez 3.000 tankov in skoraj 1.000 letal. Premirje je bilo doseženo 25. oktobra. Leta 1974 je bilo podpisano končno premirje med Egiptom in Izraelom, ki je vsebovalo sporazum o ločitvi vojaških čet na Sueškem kanalu oz. Sinaju.

Vojna je imela daljnosežne posledice. Arabski svet, ki je bil ponižan s porazom Egiptovsko-Sirske-Jordanske alianse v šestdnevni vojni, je pridobil na samozavesti zaradi zgodnjih uspehov v konfliktu. Izrael pa je, kljub kasnejšim uspehom spoznal, da ne bo mogel večno vojaško dominirati v arabskem svetu, kar je tlakovalo pot mirovnemu procesu (Cam David).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Yom Kippur War Sem40.ru
  2. ^ William B.Quandt, Peace Process: American Diplomacy and the Arab–Israeli Conflict Since 1967, p. 104