Uporabnik:Tinika/Alamut
 | |
| Avtor | Vladimir Bartol |
|---|---|
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Žanr | zgodovinski roman |
| Založnik | Modra ptica |
Datum izida | 1938 |
| Vrsta medija | tisk (trda in mehka vezava) |
| Št. strani | 452 |
| ISBN | prva izdaja pred uvedbo ISBN Napaka parametra v {{isbn}}: napačen ISBN. |
| OCLC | 22251005 |
| COBISS | 337153 |
| UDK | 886.3-3 |
Alamut je roman slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola. Ob izidu, leta 1938, knjiga ni požela velikega uspeha. Slovenska literarna veda jo je v preteklosti bolj ali manj zanemarjala. S pojavom islamskih terorističnih napadov, še posebej 11. septembra 2001, je popularnost knjige v Sloveniji in v svetu močno narasla. Tako je danes prevedena v več svetovnih jezikov. Avtor znanega angleškega prevoda iz leta 2004 je Michael Biggins.
Gre za filozofski zgodovinski roman, v katerem je osrednji junak Hasan ibn Saba prikazan kot popolni karizmat in diktator, čigar politika sloni na nasilju in manipulaciji z naivnimi mladeniči.
Vsebina[uredi | uredi kodo]
Dogajanje je postavljeno v 11. stoletje v perzijsko trdnjavo, imenovano Alamut. Tam poglavar verske ločine izmailcev Hasan ibn Saba oz. Seiduna vzgaja v slepo pokorščino vojake fedaije, da bi kot "živa bodala" pripomogli k odrešitvi Irancev izpod Seldžuškega cesarstva. V trdnjavo se na željo družine poda tudi mladi Ibn Tahir. V zahtevnem urjenju je feidaijem naročeno, naj za izpolnitev ukazov žrtvujejo vse, tudi lastno življenje. V zameno za njihovo zvestobo jim Hasan ponudi več, kot so navadni smrtniki kadarkoli mogli okusiti: s ključem, ki mu ga je zaupal sam Alah, jim odklene vrata onostranstva, raja iz Korana. Tako doseže, da so mu feidaiji popolnoma poslušni ter zvesto izpolnjujejo njegove ukaze. Ibn Tahirja, najboljšega izmed fedaijev, Hasan pošlje umorit Nizama al-Mulka, sultanovega vezirja, ki je Hasana v preteklosti izdal. Ibn Tahir na koncu spregleda Hasanovo prevaro, ga hoče celo ubiti, vendar mu ta zaupa svoj nauk: nič ni resnično, vse je dovoljeno. Ibn Tahir dojame bistvo izmailstva, tako ga Hasan kot svojega posinovljenca pošlje v Indijo oznanjat njegov nauk. Na koncu, po umoru sultana, se začne boj za oblast. Hasan pa se umakne v svoj stolp in oblast nad izmailci razdeli med svoje zveste pripadnike, daije.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Izdaje[uredi | uredi kodo]
- Slovenski izvirnik iz leta 1938 (COBISS)
- Ena izmed novejših izdaj romana iz leta 2001 (COBISS)
- Angleški prevod iz leta 2004 (COBISS)