Uporabnik:Barbara Vodopivec/peskovnik
Alenka Stanič, roj. Smolej, psevdonim Helena Starc, književna prevajalka iz angleščine in ruščine (25. 10. 1938, Ljubljana). Oče Tone Smolej, višji gradbeni tehnik (6. 5. 1902, Kranjska Gora – 28. 11. 1957, Ljubljana), mama Terezija Smolej, roj. Bizjak, diplomantka Državne trgovske akademije Ljubljana (19. 1. 1913, Ljubljana – 16. 3. 1993, Ljubljana), brat Anton Smolej, dr. metalurških znanosti (25. 5. 1940, Ljubljana), mož Janez Stanič, novinar, prevajalec, publicist in urednik (4. 1. 1937, Ljubljana – 28. 10. 1996, Ljubljana), hči Tatjana Stanič, gledališka lektorica, prevajalka (12. 6. 1965, Moskva), sin Marko, podjetnik (2. 7. 1967, Ljubljana), hči Barbara Vodopivec, roj. Stanič, dr. zgodovinskih znanosti (4. 10. 1969, Kranj).
Alenka Stanič se je rodila v Šentvidu nad Ljubljano. Oče Tone je bil višji gradbeni tehnik in je sodeloval pri nekaterih največjih gradbenih projektih takratne Kraljeve banske uprave Dravske banovine, pri čemer je delal mdr. na projektih arhitekta Jožeta Plečnika in Vinka Glanza (npr. NUK, stavba parlamenta, Brioni), po vojni pa mdr. pri projektih arhitekta Edvarda Ravnikarja (Moderna galerija). Mama Terezija se je po smrti moža zaposlila sprva pri gradbenem podjetju Tehnika in nato pri podjetju SCT, kjer je delala do upokojitve.
Alenka je osnovno šolo obiskovala v Šentvidu nad Ljubljano (Državna mešana osnovna šola, danes je v stavbi Osnovna šola Franc Rozman Stane) in se nato vpisala na XII. Gimnazijo Ljubljana-Šentvid, kjer je v šolskem letu 1956/57 tudi maturirala. Po maturi je študirala slovenščino in angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker je družina po smrti očeta ostala brez dohodkov, se je zaposlila v zunanjepolitični redakciji ČGP DELO (1960-64). V tem času je začela s prevajanjem različnih prispevkov in podlistkov iz angleščine. Nato se je 16. 11. 1963 poročila z novinarjem, publicistom, urednikom in prevajalcem Janezom Staničem in leta 1964, ko je bil imenovan na prvega dopisnika DELA iz Sovjetske zveze, odšla z njim v Moskvo (1964-67). V Moskvi se je tri leta izpopolnjevala v ruščini na tamkajšnji Državni univerzi V. M. Lomonosova, hkrati pa je pripravljala novinarske prispevke za revijo Naša žena in druge publikacije DELA. Začela je prevajati tudi iz ruščine, po vrnitvi iz Sovjetske zveze pa je kot stalna sodelavka DELA prevajala prispevke zlasti za revijo Naši razgledi in za Sobotno prilogo ter za publikacije, ki so izšle v založbi DELA (največ dela L. Walker in zgodbe o Tarzanu E. R. Burrougsa, ki so izhajale tudi kot podlistki).[1]
Prevedla je več kot 60 literarnih del.[2] Prevajala je za največje slovenske založbe, kot so Mladinska knjiga, Cankarjeva založba, Prešernova družba in Pomurska založba. Leta 1985 je bila za prevod romana Saula Bellowa Dekanov december nominirana za Sovretovo nagrado.
Leta 1979 je postala samostojna kulturna delavka in članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. V društvu je aktivno delovala več desetletij, sprva kot tajnica v času predsednikov dr. Franeta Jermana, dr. Kajetana Gantarja in Aleša Bergerja nato pa kot članica Upravnega odbora društva. Zaslužna je za uspešno izvedbo vrste prevajalskih srečanj doma in v republikah nekdanje Jugoslavije, s čimer je krepila mednarodno sodelovanje društva v širši regiji.
Seznam prevodnih del (izbor):
Barber, Noel: Kairčanka, Prešernova družba: 1991
Beaty, David: Palica, Založba Borec: 1986
Bellow, Saul: Dekanova december, Cankarjeva založba: 1985
Bennett, Alvin Gladstone: Bog kamnosek, Pomurska založba: 1981
Cascarelli, Kate: Popolnost, Obzorja: 1991
Christie, Agata: Božič Hercula Poirot, Mladinska knjiga: 1994
Christie, Agata: Smrt v oblakih, Mladinska knjiga: 1995
Christie, Agatha: Smrt na Nilu, Mladinska knjiga: 1997 (ponatisi 2007, 2022)
Cookson, Catherine: Past brez vabe, Pomurska založba: 1990
Cooper, Jill: Bella, Cankarjeva založba: 1984
Devon, Gary: Izgubljeni, Prešernova družba: 1996 Eden, Dorothy: Brezdomka, Prešernova družba: 1987
Follet, Ken: Mož iz Sankt Petersburga, Prešernova družba: 2000
Gill, Barbara M.: Umorčki, Mladinska knjiga: 1996
Gray, Caroline: Viktorijin pohod, Prešernova družba: 1996
Grossman, Vasilij; Življenje in usoda, prevod skupaj z Janezom Staničem, Cankarjeva založba: 1993-94
Higgins Clark, May, Spominjaj se me, Prešernova družba: 1997
Hill, Peter: Teroristi, Cankarjeva založba: 1985 Holding, E. S.: Izsiljevalci, Cankarjeva založba: 1984
Holt, Victoria: Judežev poljub, Pomurska založba: 1986 (ponatis)
Howatch, Susan: Hudičeva noč, Cankarjeva založba: 1983 Kajsar, Sahidula: Mornarjeva žena, Pomurska založba: 1986
Kirubride, Ronald: Japonska ljubezen, Delo, 1975
Kunetka, James in Stricher, Whitley: Dan vojen, Založba Borec: 1988
Marchand, Caterine: Tiger z barja, Cankarjeva založba: 1985
McKinley, Tamara: Matildin zadnji valček, Prešernova družba: 2004
McKinley, Tamara: Poletna bliskavica, Prešernova družba: 2007 Mishima, Yukio: Pobegli konju, Pomurska založba: 1983
Munn, Warner, H.: Izgubljena legija, Prešernova družba: 1988
Nation, Terry: Preživeli, Prešernova družba: 1988
Sadeki, Jamal Mir: Dolga noč, Pomurska založba: 1979
Sadhu, Arun: Dan Bombaya, Pomurska založba: 1980
Salih, At-Tajib: Romanje na sever; Bender-Šah, Pomurska založba: 1984
Sidikki, Šaukat: Odrinjenci, Pomurska založba: 1982
Steward, Mary: Trnovka, Prešernova družba: 1992
Veen, Adrian van der: Zavoljo ljubezni, Pomurska založba: 1982
Walker, Lucy: Vonj pinij, Cankarjeva založba: 1983
West, Morris: Gola dežela, NN, 1972
Wibberley, Mary: Črni Niall, Cankarjeva založba: 1983
Wilson, Angus: Anglosaško vedenje, Cankarjeva založba: 1988
Viri in literatura:
Drago Bajt, Slovenski kdo je kdo, Ljubljana: Nova revija, 1999, str. 499.[1]
Janko Moder, Slovenski leksikon novejšega prevajanja, Koper: Založba Lipa, 1985, str. 283.[2]
Arhiv Društva slovenskih književnih prevajalcev
Zasebni arhiv družine Stanič