Uporabnik:A09/peskovnik3

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Metalurgíja je naravoslovna veda znotraj inženirstva materialov in industrijska panoga, ki se nanaša na proces ekstrakcije in obdelave kovin in ostalih metalurško uporabnih snovi. Preučuje fizikalne in kemijske značilnosti kovinskih elementov, njihove intermetalne zmesi ter zlitine. Deluje tako na področju znanosti kot tehnologije kovin, t.j. kakšne so aplikacije znanosti na proizvodnjo kovin ter inženirstvo kovinskih komponent za uporabo tako pri proizvajalcih kot pri potrošnikih. Veda se razlikuje od kovinarstva. Slednja je odvisna od metalurgije na podoben način kot se medicina zanaša na napredek medicinske znanosti v tehnologiji. Strokovnjak, ki se ukvarja z metalurgijo, je metalurg.

Beseda 'metalurgija' je tvorjenka in izhaja iz starogrškega μέταλλον, 'métallon', 'rudnik'; in pripone -ουργός, 'érgon', 'delo' za osebo, ki opravlja to delo. Latinska beseda 'metallum' ima ožji pomen, ta namreč pomeni samo 'kovina'.[1] Besedo so sprva uporabljali alkimisti pri ekstrakciji kovin iz mineralov, v poznem 19. stoletju pa se je pomen razširil na splošnejše preučevanje kovin, zlitin ter pripadajočih procesov.

Metalurgija se deli na dve širši področji: kemijsko metalurgijo in fizikalno metalurgijo. Prva se primarno ukvarja z redukcijo in oksidacijo kovin in njihovimi kemijskimi značilnostmi. Druga področja kemijske metalurgije so tudi obdelava mineralov, ekstrakcija kovin, termodinamika, elektrokemija in korozija. Nasprotno se fizikalna metalurgija ukvarja z mehanskimi in fizičnimi značilnostimi kovin. Zajema tudi področja kristalografije, karakterizacije materialov, mehanske metalurgije, faznih prehodov ter metalurške analize.[2]

Skozi zgodovino se je metalurgija osredotočala na proizvodnjo kovin. Ta se prične s predelavo rudnin za ekstrakcijo kovin, vključuje pa tudi dodajanje drugih kovin za pridobivanje zlitin. Te so pogosto zmes vsaj dveh različnih kovinskih elementov, včasih pa so, da bi snov dosegala željene lastnosti, v zmesi prisotni tudi nekovinski elementi. Preučevanje proizvajanja kovin se dalje deli na železno metalurgijo (znana tudi kot črna metalurgija) in neželezno metalurgijo (znana tudi kot barvna metalurgija). Prva preučuje procese, ki vključujejo procese in zlitine z železom, druge pa procese in zlitine na ostalih kovinskih elementih. Proizvodnja železovih kovin predstavlja 95% skupne svetovne proizvodnje kovin.[3] Številni postopki, uporabe ter naprave, ki se uporabljajo v metalurgiji, izvirajo iz antične Kitajske, med drugim tudi izum plavža, litega železa, hidravlično gnanih kovaških kladiv ter mehov.[4][5]

Današnji metalurgi delujejo tako v tradicionalnih sferah metalurgije kot tudi v sodelovanju z drugimi strokovnjaki za materiale in inženirji na področju novih interdisciplinarnih ved. Nova področja tako vključujejo nanotehnologijo, superprevodnike, kompozitne materiale, biomedicinske materiale, polprevodnike in inženirstvo površin.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Časovnica[uredi | uredi kodo]

Prva kovina, ki jo je uporabljal človek, je zlato, ki se uvršča med naravne kovine. Majhne količine zlata iz poznega paleolitika so strokovnjaki našli v španskih jamah, kar uvršča uporabo v približno 40.000 let pr. n. št.[6] Omejena metalurgija prvotnih kultur je sicer temeljila tudi na srebru, bakru, kositru in meteoritskem železu, ki se vsi pojavljajo tudi v naravnem stanju.[7] Nekatere kovine, med drugim kositer in svinec, se pridobiva v procesu taljenja oz. segrevanja rude v talilni peči oz. plavžu. Najstarejši dokazi takšnega postopka segajo v 6. in 5. tisočletje pr. n. št[8] na območjih Majdanpeka, Jarmovaca in Pločnika v Srbiji.[9]

Najstarejši dokazi taljenja bakra so doslej našli na najdišču Belovode blizu Pločnika.[10] Na najdišču so našli tudi bronasto sekiro, ki je datirana v leto 5500 pr. n. št. in je pripadala vinčanski kulturi.[11] Najstarejša uporaba svinca je bila najdena na pozno-neolitskem najdišču Jarim Tepe in Arpačijah v Iraku, ta pa naj bi bila celo starejša od taljenja bakra.[12] Na istem najdišču je bilo zabeleženo tudi taljenje bakra, vendar naj bi to bilo mlajše od svinca. Ostanke zgodnje metalurgije so našli tudi na sicer akeramičnem najdišču Magzalija. Središče glavnih neolitskih kultur je bil sicer Balkan, med drugim prevladujejo najdišča v Butmiru, Vinči, Varni, Karanovem in Hamangiji.

Varnska nekropola je pokopališče na zahodu industrijske cone v Varni in je eno ključnih svetovno pomembnih arheoloških najdišč, saj so tam našli najstarejši zlati zaklad, ki je datiran v leta 4600–4200 pr n. št.[13] Drug pomemeben podoben primerek je zlat predmet, ki so ga našli v Durankulaku, naselju v bližini Varne.[14][15] Drugi ostanki uporabe naravnih kovin segajo v tretje tisočletje, našli pa so jih v Pameli (Portugalska), Los Millaresi (Španija) in Stonehengu (Velika Britanija). Točen izvor metalurgije in prvi pričetki niso točno določeni.

8000 pr. n. št. počasen prehod v neolitik Ustaljene naselbine od 7750 pr. n. št., uporaba kovinskega nakita, prvi dokazi ekstrakcije in obdelave kovin
4000 pr. n. št. zgodnja bakrena doba Kovinska ogledala na Knososu, bakrene sekire, bakrena bodala in zlat nakit kot grobna darila, prvi predmeti iz meteoritskega železa
2700 pr. n. št. zgodnja bronasta doba Prenos brona s Kavkaza v sredozemske kulture (Kikladska kultura) in Stari Egipt, najpomembnejša evropska najdba je nebesni disk iz Nebre.
1700–800 pr. n. št. bronasta doba Bronasti bojni vozovi in orožje, spomeniki, nakit, kovanci, orodje, spone
1100 pr. n. št. Preseljevanje ljudstev, dorski konjeniki prinesejo prevlado železnega orodja nad bronastim
800 pr. n. št. zgodnja železna doba Halštatska kultura, trgovina z železnimi izdelki v osrednji Evropi
600 pr. n. št. začetek železne dobe na Kitajskem
500 pr. n. št. začetek grško-rimske antike
450 pr. n. št. mlajša železna doba, Latenska kultura napredek v uporabi železa
200 n. št. pozna antika Obrtniki razvijejo prve železarske manufakture.
400–700 n. št. čas preseljevanja ljudstev Železarski napredek pri Vikingih in Merovingih (orožje in tehnike), bronasti kovanci, majhni portreti, reliefi, spomeniki

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Weiterführendes: Zedlersches Lexikon. Bd. 20, 1739/1740, Spalte 1255. Artikel Metallurgie. Ferner zum Bedeutungswandel von métallon: in Liddell/Scotts Wörterbuch sowie unter métallurgie in Dictionnaire de l’Académie française
  2. ↑ Raghavan, V (2015). Physical Metallurgy: Principles and Practice (3rd izd.). PHI Learning. ISBN 978-8120351707. Arhivirano iz spletišča dne 24. junija 2021. Pridobljeno 20. septembra 2020.
  3. ↑ »Металлургия | это... Что такое Металлургия?«. Словари и энциклопедии на Академике (v ruščini). Pridobljeno 11. avgusta 2023.
  4. ↑ R. F. Tylecote (1992) A History of Metallurgy ISBN 0901462888
  5. ↑ Robert K.G. Temple (2007). The Genius of China: 3,000 Years of Science, Discovery, and Invention (3rd ed.). London: André Deutsch. pp. 44–56. ISBN 978-0233002026.
  6. ↑ »History of Gold«. Gold Digest. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2007. Pridobljeno 4. februarja 2007.
  7. ↑ E. Photos, E. (2010). »The Question of Meteoritic versus Smelted Nickel-Rich Iron: Archaeological Evidence and Experimental Results« (PDF). World Archaeology. 20 (3): 403–421. doi:10.1080/00438243.1989.9980081. JSTOR 124562. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 1. januarja 2015.
  8. ↑ H.I. Haiko, V.S. Biletskyi. First metals discovery and development the sacral component phenomenon. // Theoretical and Practical Solutions of Mineral Resources Mining // A Balkema Book, London, 2015, р. 227-233. Arhivirano 8 December 2015 na Wayback Machine..
  9. ↑ Radivojević, Miljana; Roberts, Benjamin W. (2021). »Early Balkan Metallurgy: Origins, Evolution and Society, 6200–3700 BC«. Journal of World Prehistory. 34 (2): 195–278. doi:10.1007/s10963-021-09155-7. S2CID 237005605.
  10. ↑ Radivojević, Miljana; Rehren, Thilo; Pernicka, Ernst; Šljivar, Dušan; Brauns, Michael; Borić, Dušan (2010). »On the origins of extractive metallurgy: New evidence from Europe«. Journal of Archaeological Science. 37 (11): 2775. doi:10.1016/j.jas.2010.06.012.
  11. ↑ »Stone Pages Archaeo News: Neolithic Vinca was a metallurgical culture«. www.stonepages.com. Pridobljeno 12. avgusta 2023.
  12. ↑ Potts, D.T. (2012). A Companion to the Archaeology of the Ancient Near East. Blackwell Companions to the Ancient World. Wiley. str. 302–303. ISBN 978-1444360776. Arhivirano iz spletišča dne 21. septembra 2020. Pridobljeno 19. marca 2022.
  13. ↑ Grande, Lance; Augustyn, Allison (15. november 2009). Gems and Gemstones: Timeless Natural Beauty of the Mineral World (v angleščini). University of Chicago Press. ISBN 978-0-226-30511-0.
  14. ↑ »World's oldest gold«. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2019. Pridobljeno 28. septembra 2019.
  15. ↑ Magazine, Smithsonian; Daley, Jason. »World's Oldest Gold Object May Have Just Been Unearthed in Bulgaria«. Smithsonian Magazine. Arhivirano iz spletišča dne 28. septembra 2019. Pridobljeno 28. septembra 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:A09/peskovnik3&oldid=6074200«