Uporabniški pogovor:JKrizanic

Slika:Jonatan Vinkler.jpg

Sliki še vedno manjkata vir in zagotovilo, da avtor oz. lastnik avtorskih pravic dovoljuje njeno uporabo pod določili izbrane licence (Creative Commons). — Yerpo ^Ha? 17:10, 18. marec 2010 (CET)

Digitalna knjižnica

. IP 213 14:05, 28. avgust 2010 (CEST)

Morda si res avtor, toda na strani PI zelo jasno piše, da ima copyright inštitut. Zato te prosim, da na pogovorno stran digitalne knjižnice dodaš ustrezno dovoljenje PI. Lahko kopijo e-pošte, s katero nštitut dovoljuje objavo prispevka v skladu z dovoljenjema Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0 in GFDL! Pa še to: digitalna knjižnica je splošen pojem, zato bi bilo najbrž bolje, da bi bili opis DK PI na naslovu Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta? --IP 213 17:23, 28. avgust 2010 (CEST)

Ustno dovoljenje je morda res pravno zavezujoce, toda kljub temu te prosim, da na pogovorno stran dodaš še pisno. WP pač mora paziti na AP in sodelavcem, ki mora niti niso to, za kar se izdajajo - pripomba je splošna in ne konkretna -, ne moremo verjeti zgolj na besedo. Če ni pretežko, naj ti direktor napiše e-mail in ga skopiraj na pogovorno stran.

Pa še to: trenutno je geslo o DK nekoliko neenciklopedično, zato te prosim, da ga nekoliko očistiš odvečnega "pesnjenja". Vprašanje je tudi, ali je smiselno navajati vse knjige, ki so (in bodo) izšle v DK? Danes jih res ni veliko, toda če prav razumem, so načrti ambiciozni in seznam bi znal postati preobsežen. Kaj pa prestavitev na Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta? Še to: da pogovor ne bo preveč nepregleden, odgovori kar tu. --IP 213 18:21, 28. avgust 2010 (CEST)

Geslo o Digitalni knjižnici je natanko takšno, kot si ga pri DK želimo: namenoma je oblikovano pripovedno in je pretehtano tako, da privablja klientelo. O neenciklopedičnosti si po petnjastih letih profesionalnega urednikovanja, po nekaj sto uspešnih izdajah in po uspešnem uredniškem delu za renomirane naročnike, npr. za Slovensko filharmonijo, Rokus, Novo revijo ..., od Vas (brezimneža) pač ne pustim docirati in tako v geslu Digitalna knjižnica zaenkrat tudi ne bom spreminjal ničesar (seznam knjig bom ukinil oz. preuredil, ko bo njihovo število večje od 20). Če Vas zanima, s kom imate opravka, si poglejte mojo biografijo (Jonatan Vinkler) in bibliografijo. Predlagam tudi, da 1) kliknete na katero od knjig v Digitalni knjižnici, ki sem jo uredil in oblikoval, ter da 2) preberete kaj, kar sem napisal, npr. eno od knjig v Zbranih delih Primoža Trubarja, potem pa se odločite, če mi boste še predavali, kako naj pišem slovarske članke v enciklopedijo, ki ji sam prispevam donacije. Poleg tega ne vem, po kakšni drzni logiki me tikate. Uradno si nisva bila nikoli predstavljena in nič se ne spomnim, da bi se kdaj srečala in se dogovorila, da se bova tikala. Za Vas sem doc. dr. PhDr. Jonatan Vinkler. Kar pa se tiče avtorskih pravic in slovenske WP ter Vaše konsistentne skrbi za avtorske pravice, ste na zelo tankem ledu: zmožen sem Vam pokazati vsaj 50 sestavkov, ki so plagiati (iz tiskanih virov), pa jih vseeno objavljate na WP. Ustno soglasje, ki ga imam od glavnega urednika Digitalne knjižnice in njegova ter moja pooblastila, ki jih imava s strani firme (Pedagoški inštitut), sem zapisal v pogovorno stran na strani Digitalna knjižnica. Vse tam zapisano za slovenski pravni red posvem zadošča in tako bo moralo tudi WP. In še nekaj: v slovensko WP pač ne prispevajo samo polizobraženi gimnazijski maturanti, temveč kdaj vanjo kaj da tudi kakšen resen znanstvenik. S prijaznim pozdravom. Jonatan Vinkler JKrizanic 19:05, 28. avgust 2010 (CEST)

Sem prepričan, da bo kolega IP sam odgovoril na tale sestavek, pa vseeno, ko sem ga ravno opazil in se čutim posredno nagovorjenega (predvsem zaradi bednega blatenja sodelavcev Wikipedije na koncu) - par komentarjev:

• Za začetek, v Wikipediji se brez izjeme tikamo. Tak je dogovor, ki olajša komunikacijo. Wikipedija ni samo enciklopedija, je skupnost. Komur to ni všeč, se lahko mirno odloči, da ne bo sodeloval.
• Z objavo prispevka se avtor strinja, da ga daje na razpolago po določilih prostih licenc. Torej ga lahko spreminja in popravlja vsak. Dejstvo je, da je poglavje o ozadju v članku Digitalna knjižnica neenciklopedično. Če ga ne bo uredil kot je treba kdo od predstavnikov projekta, ga bomo primorani drugi. Lahko nam kot razgledan in izkušen editolog pokažeš splošno enciklopedijo, v kateri so prispevki napisani v takem pripovednem tonu - osebno bi jo res rad videl.
• Donacija ti ne daje nikakršne pravice, še manj pa legitimnosti, prikrojevati pravila po svoje. O pravilih odloča izključno konsenz skupnosti.
• Prav tako ne dajejo te pravice raznorazni doktorski nazivi. Wikipedija deluje na laični osnovi in sodelavci se vrednotijo izključno po prispevkih, ne po titulah (ki jih - tako kot donacij - nimamo možnosti preverjati). Kolega IP 213 je v tej luči za to enciklopedijo daleč koristnejši kot doc. dr. PhDr. Jonatan Vinkler. Enako vsi "polizobraženi gimnazijski maturanti", ki dejavno gradijo to delo.
• Tvoji dozdajšnji prispevki Wikipediji dajejo bore malo, predvsem pa jo zlorabljajo za avtopromocijo (kar celo odkrito priznaš) - osebno in projekta Digitalne knjižnice. Očitno torej le ima toliko ugleda, da se vam je na inštitutu zdelo vredno oglaševati v njej, čeprav jo pišejo "polizobraženci". Zanimivo.
• Zgornje je direktna kršitev smernic in pravil o nepristranskosti. Še en primer ignorance, brez kakršne bi brez težav shajali. S titulami ali ne.
• Vse skupaj je mimogrede skoraj deja vu. Presenečen bi bil, s koliko "uglednimi znanstveniki" in "umetniki", ki so prišli sem izključno z namenom avtopromocije, smo že imeli opravka. Še čisto vsak od njih je imel podobno vzvišen odnos.
• Kar se tiče plagiatorstva... skrbniki žal nismo nadljudje. Preverjamo tiste prispevke, ki jih opazimo in jih imamo možnost preveriti. Če dobimo obvestilo, da je konkreten članek prepisan, ga bomo po preverjanju odstranili. Ne pomeni pa to, da bomo ignorirali vse ostale.

— Yerpo ^Ha? 20:51, 28. avgust 2010 (CEST)

Par misli k zgornjemu pisanju Yerpa:

• 1) Pripovedni ton: odprite Ottuv slovnik naučny ali pa npr. kaksno od del Jeana Delumeauja, če berete v češčini ali pa francoščini, ali pa poskusni snopič novega Slovenskega biografskega leksikona ali pa morda kakšnega od zvezkov starega SBL ali pa dobrega, starega Burckhardta, pa morda Rankeja, Th. Babingtona Macaulayja, Palackega ..., pa si boste lahko nekoliko razširili poglede o (ne)enciklopedičnosti, seveda pa gre za okoli 20.000-30.000 strani analognega knjižnega branja. O (ne)enciklopedičnosti nima prav nobene pravice pripovedovati brezimnež (govorim AD REM, ne AD PERSONAM!), ki se skriva za psevdonimom in ne more ali ne upa izreči svojega polnega imena, priimka in referenc, s katerimi naj bi podkletil arogantno dociranje o tem, kakšen da je članek o Digitalni knjižnici. Takšno pisanje je precej podobno neženiranemu klafanju po spletnih forumih, ko se ljudje skrivajo pod psevdonime, da lahko blatijo vsepovprek in brez nevarnosti, da bi se morali za svoje besede tudi osebno izpostaviti.
• 2) Mislim, da administratorji opravljate sijajno delo, tudi Vi osebno, vendar nimam namena prenašati mladeniške arogance s strani kogar koli; če ima kdo kaj povedati, naj se predstavi s polnim imenom in priimkom, z referencami in argumenti. Jaz sem se, moje reference so dostopne po knjižnicah in knjigarnah, ravnotako so preverljivi moji naslovi (oba doktorata), ki sem jih dosegel s talentom in dolgoletnim trdim delom. Če imate pokazati kaj več, prosim, drugače pa se raje vzdržite bedastih komentarjev. Za vse ostalo, kar pripovedujete, mi je malo mar, intelektualno pa ima Vaš "deja vu" kalorično vrednost visokogorskega lišaja.
• 3) Kdor plačuje oz. donira, ima v kapitalističnem redu, v katerem živimo, najbrž pravico, da ga vsaj nihče ne nadleguje. In jaz za Wikipedijo doniram, ker menim, da je to sijajen projekt, predvsem projekt svobode objavljanja.
• 4) Vašemu kolegu IP 213 sem se prijazno zahvalil za dobronamerne popravke v moji biografiji. Menim, da je opravil odlično. Lepa hvala še enkrat.
• 5) Vikanje: ostajam pri svojem in vikam naprej, Vi pač počnite, kar Vas je volja. Vsak si s svojo maniro sam piše lastno mentalno biografijo - tudi Vi.
• 6) Glavni predstavnik Digitalne knjižnice sem podpisani, ki sem tudi njen ustvarjalec in razvijalec. Če bom presodil, da je treba članek popraviti, ga bom, če ne pač ne. Tudi to je del Wikipedije, enako, kot vsi tisti wikipedisti, ki imajo o sebi objavljene svoje članke.
• 7) Moje pisanje o polizobraženih gimnazijskih maturantih je bila pač metafora za dejstvo, da vsak pač ne more ocenjevati delo prav vsakogar pod soncem, in je bila spisana AD REM, ne AD PERSONAM.

Za Vaše polemično razmišljanje se Vam zahvaljujem in prijazno pozdravljam. JKrizanic 21:40, 28. avgust 2010 (CEST)

(za preglednost odgovor napisan višje od odgovora uporabnika Bureka)

Edino, kar je v zgornjem odgovoru relevantnega, so navedena enciklopedična dela, kjer da so zgledi pripovednega sloga, po katerem se zgleduje članek o Digitalni knjižnici. Priznam, da v praksi večine nimam možnosti pregledati. Če pa sodim po recimo po SBL, ki ga smatram za resno referenco, je dolgovezenje o Katarini II. v članku o digitalnem založniškem projektu precej neenciklopedično in nerelevantno, ja. Kot rečeno, Wikipedija deluje na laični osnovi, kjer se lahko sodelavec predstavi ali pa ne. Jaz sem se pač odločil, da se ne nameravam tako izpostavljati, med drugim zaradi izrazito zlonamernih ljudi, s kakršnimi imamo občasno opravka. Moje reference so tako (poleg objav v bolj klasičnih medijih, ki jih zaradi anonimnosti ne bom omenjal) nekaj 100 ustvarjenih enciklopedičnih člankov, dodatnih nekaj 100 bistveno razširjenih ter par let uredniškega dela - skupaj več kot 40.000 urejanj samo v slovenskem delu tega projekta. Če se komu ob vsem tem zdi moje mnenje intelektualno podhranjeno, se lahko temu kvečjemu prizanesljivo nasmehnem. Puhli kapitalistični logiki, od katere poskuša ta projekt biti boljši, prav tako. Pa lep pozdrav, — Yerpo ^Ha? 22:24, 28. avgust 2010 (CEST)

Za začetek kratek komentar - v osebnih stikih starejše skoraj vedno vikam (ironično naprimer tudi uporabnika Uporabnik:Janez Novak, ko sem ga v živo srečal), tu pa je pač takšen dogovor - če jaz nekoga vikam, ali naj me vika nazaj? Kaj, če mu povem, da sem učenec tretjega razreda? Ali da sem polizobraženi gimnazijec? Ali pa študent, magister, doktor? Ugotovili smo pač, da je takšen sistem najlažji v skupinskem projektu, v katerem praktično nimamo osebnega kontakta. Navsezadnje je hitreje napisati "ti" kot "Vi".

Nekateri se tako predstavijo le z vzdevkom, nekateri imamo napisani na uporabniški strani ime in priimek. Ali daje to enim oziroma drugim kakšne posebne pravice?

1) Po naštetih delih je očitno, da si strokovnjak na svojem področju in bi bilo res super, če bi še naprej sodeloval na slovenski Wikipediji, saj (kot si že sam ugotovil) vse prepogosto manjka strokovnjakov, ki bi preverili napisano, pa tudi znali bolj podrobno napisati, kaj je pri neki temi pomembno in kaj ne. Žal pa ti očitno še ni preveč znan "splošno-enciklopedijski" slog, ki ga uporabljamo na Wikipediji. Članek o Digitalni knjižnici v slogu, v kakršnem trenutno je, žal ne paše. Tako kot v Ottuv slovnik naučny verjetno ne bi spadal članek, napisan v slogu SSKJ. Če se ti zdi naš slog neprimeren, lahko pričneš debato na to temo in morda se debata zaključi s spremembo sloga, v katerem bomo vsi skupaj pisali. Bilo pa bi nelogično, da je en članek v takem slogu, ostali pa v drugačnem.

2) Tu ne gre za mladostniško aroganco ampak za izvajanje pravil, ki so postavljena s soglasjem sodelavcev Wikipedije. Torej bi IP213 na nek način kršil pravila, ki smo jih skupaj postavili, če ne bi opozoril na napake.

3) Doniranje je lepa stvar, še najlepša pa, ko je anonimna. Na tak način je potem vsaj nihče ne uporabi za podkrepitev lastnih argumentov, kar na samo donacijo vrže nekoliko slabšo luč.

6) Tako je, ampak isto velja tudi za vsakega drugega sodelavca, pa naj bo doktor znanosti, ali pa neprijavljeni petošolec. Princip Wikipedije je pač tak, da lahko vsaj spreminja članek, če s tem ne krši pravil in aktivno pripomore k izboljšavi celotnega projekta. Ali bi bilo primerno, da se vsak zabarikadira za svojih nekaj člankov, potem pa jih branimo kot za okopi? Na tak način bi verjetno res nastalo nekaj precej dobrih člankov (saj bi se vsak potrudil za tisto, kar je "njegovo"), a upam, da negativnih strani takega pristopa ne rabim naštevati. Zato po mili volji spreminjaj članek o digitalni knjižnici, ali pa mogoče tega o bakterijah. Vendar pa ne bodi užaljen, če isto stori nekdo drug. Gotovo najbolje poznaš knjižnico, katere ustanovitelj si, zato bi bilo super, če članek o njej predelaš v obliko, ki bo primerna za Wikipedijo.

7) Pri metaforah je potrebno biti previden, še posebno takrat, ko pišemo v relativni anonimnosti in nikoli ni povsem jasno, na koga kaj leti. Sicer smo hitro pri raznih posrednih obrekovanjih in namigih, ki ne vodijo nikamor, še najmanj pa ne v produktivno in zdravo sodelovanje.

--Burek 22:12, 28. avgust 2010 (CEST)

Spoštovani gospodje, Hvala za pomenek. JKrizanic 22:48, 28. avgust 2010 (CEST)

In obratno, hvala za upoštevanje mnenj. — Yerpo ^Ha? 10:55, 29. avgust 2010 (CEST)

Ker sem vihar očitno že zamudil, bom - relativno - kratek. Pri tem bom sledil večkratnim pozivom k razpravi ad rem, ki pa jih njihov avtor pmm ne jemlje povsem resno. Pripombe JKrizanica (aka Jonatan Vinkler) se namreč osredotočajo na vprašanje mojih in njegovih referenc, kar naj bi bilo odločilno za presojanje relevantnosti moje kratke (in pmm dovolj vljudne) pripombe k vsebini gesla digitalna knjižnica. Še več, jemlje mi celo pravico dajati pripombe, dokler ne bom pripravljen "pokazati kaj več" referenc kot jih je pokazal on. Vsebina pripombe torej ni važna, važno je, kdo jo je izrekel! Če to ni ad personam, potem res ne vem, kaj je ...

Zakaj je moja identiteta povsem nevažna in zakaj so povsem nevažne moje reference izven WP, je pojasnil že Yerpo: WP je laičen projekt. Dodal pa bom še to: način delovanja WP v resnici ne omogoča preverjanja referenc, saj se o identiteti sodelavcev ne moremo prepričati. Uporabniku JKrizanic sicer lahko verjamemo, da je Jonatan Vinkler, in jaz mu, toda tega ne moremo preveriti. Zato na WP zapisanega ne "podkletimo" s sklicevanjem na akademske naslove in druge dosežke, ampak - kadar je to potrebno - z argumenti, viri ali s sklicevanjem na pravila in prakso skupnosti.

Ker je bil tekst v geslu digitalna knjižnica identičen s tekstom na spletni strani upravljavca DK, se mi je neenciklopedičnost zdela očitna in je nisem podobneje utemeljeval. Ker pa se JKrizanic s tem ne strinja, bom to storil: mislim, da način pisanja ni v skladu s pravilom o nepristranskosti, kar je tudi sam potrdil, ko je zapisal: "Geslo o Digitalni knjižnici je natanko takšno, kot si ga pri DK želimo: namenoma je oblikovano pripovedno in je pretehtano tako, da privablja klientelo". Seveda pa kljub temu, da WP že dolgo urejam, nikoli nisem mislil, da sem nezmotljiv, zato moje mnenje ni dogma, ampak nekaj, o čemer lahko debatiramo. JKrizanic naj le pove, zakaj se mu dikcija ne zdi neenciklopedična, in morda se bova strinjala. Seveda upam, da bo pri tem upošteval pravili o vljudnosti in Izogibanju osebnim napadom. --IP 213 15:33, 31. avgust 2010 (CEST)

Spoštovani IP 213, Slogov za pisanje sporočil, in tako tudi enciklopedičnih člankov - tudi na WP -, je praktično brezštevno veliko (vsaj primerov je od Diderot-dAlembertove francoske razsvetljenjske Encikopedije prava poplava). V polemiki z Yerpom sem navedel tiste zglede za bolj esejistično orientirane sloge, ki me osebno najbolj nagovarjajo in jih poznam iz neposrednega branja/študija oz. imam v svoji knjižnici tudi konkretna tiskana dela. Gre za dela (monografije, enciklopedije) iz etablirane evropske in domače tiskane produkcije, ki so nastala v nemškem, slovenskem, češkem in francoskem jeziku v zadnjih 150 letih in so se skozi recepcijo (ljudje jih še danes s pridom berejo, deloma tudi zaradi njihove izrazite estetske dimenzije, npr. Palackega) izkazala za uspešna pri prenašanju velikih količin informacije (vendar ob artikulirani izraziti estetski funkciji). Toda proti zadevnim primerom je vedno mogoče postaviti njihov slogovni antipod. Tako so mogoči in uporabni so tudi drugi slogovni postopki, npr. izrazito podatkovno usmerjeni, pozitivistični slogi, ki so esejistično usmerjenim (te osebno preferiram) načeloma enakovredni, v kolikor se da v njih realizirati vse besedilne funkcije (sporočilno, estetsko ...), ki jih avtor želi uresničiti. In ravno v slednjem je kleč: osebno želim, da je besedilo, ki ga spišem, ne le koherentno, kohezivno ter podatkovno kvalitetno in primerno bogato, temveč da ima tudi kakšno od estetskih komponent (npr. kakšno od literarnih figur), slog slovenske WP pa, če sem prav razumel argumentorije administratorjev, temelji na kar največji podatkovnosti. Mislim in imam za to tudi veljavne literarnovedne argumente, da besedilo z določeno stopnjo "literarnosti" pač ne izgubi svoje informativnosti zaradi literarnosti same (prej obratno, kajti z literarno figuro je mogoče sporočiti precej tistega, kar samo z navajanjem podakov ni mogoče) in da ga zato velja pripustiti med sicer povsem pozitivistično napisane članke, npr. na slovenski WP. Zakaj pa nek "esejistično" napisan tekst v WP ne bi bil enakovreden ostalim? Samo zato, ker imam dodano vrednost, tj. izraženo estetsko funkcijo in njej pripadajoča izrazila? Moj ratio je naslednji: med članki v slovenski WP velja pustiti tudi besedila z več slogovne dinamike, pod pogojem, da se ohrani informativnost, ki je prvi in izhodiščni kriterij pri oblikovanju enciklopedičnih (izhodiščno slovarskih) besedil. Zapisano je tudi v ozadju moje sintagme, da je bil članek o Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta namena spisan pripovedno, in sicer zato, da je berljiv. Takega pristopa ne bi nihče v oglaševalskem svetu niti zdaleč zmogel prepoznati kot reklamo, je pa eden (poudarjam: zgolj eden) od mogočih slogovnih ključev. Osebno se torej zavzemam za večjo slogovno pestrost slovenske WP. Tako stanje, torej ne uravnilovka, temveč dinamika v slogih in načinih pisanja, je naravno in je prisotno pri vsakem večjem leksikonu, čigar digitalna analogija WP je: vsak avtor namreč vidi in zmore artikulirati le po svoje. Nisem prepričan, da je siljenje sodelavcev (v tem primeru mene), da nekaj naredijo drugače, kot so vajeni, ravno najboljša izbira za na dolgi rok kvalitetno enciklopedijo. Kar se tiče članka o Digitalni knjižnici Pedagoškega inštituta, sem besedilo, kolikor mogoče, prilagodil nekemu glavnemu toku na slovenski WP in menim, da je sedaj tako, da mu ni kaj dosti očitati. Zastran referenc in identitet pa menim isto, kar sem zapisal zgoraj: zares verodostojno razpravljanje in soočanje argumentov je v celoti mogoče le med ljudmi, ki se predstavijo s polnim imenom in priimkom ter z referencami. S pozdravom. JKrizanic 16:22, 1. september 2010 (CEST)

O različnih slogih in drugem nima smisla razpravljati, saj je to takorekoč samoumevno. Vendar pa gotovo veš tudi, da enciklopedične publikacije z več avtorji avtorjem ne dopuščajo popolne svobode. Prav tako se bova najbrž strinjala, da večina tvojih zgledov - z izjemo nastajajočega novega SBL, ki ga ne poznam - ni ravno najnovejših. Kolikor poznam moderne enciklopedije - ne domišljam si, da jih zelo dobro - bi težko trdil, da gojijo veliko slogovno različnost, prav tako se mi zdi, da v njih ne bi našel prav dosti izrazito literarnega sloga. Ampak to niti ni tako zelo važno, ker tu pišemo WP in ne kakšne druge enciklopedije. In tu zopet prideva do vprašanje identitete avtorjev in njihovih referenc. Ker gesla v WP pogosto niso delo enega avtorja in ker ti še pogosteje niso znani ali nimajo resnejših izvenwikipedijskih referenc je mehanizem za zagotavljanje kakovosti gesel nekoliko drugačen. Medtem ko v "klasičnih" enciklopedijah gesla nastajajo v sodelovanju profesionalnih urednikov in avtorjev z upoštevanja vredno znanstveno "kaloričnostjo", jih na WP pišemo in urejamo anonimni "polizobraženi gimnazijski maturanti". Zato tako zelo poudarjamo nepristranskost in preverljivost. Na avtoriteto pisca se pač ne moremo zanesti. Vse to pmm skoraj nujno pripelje do bolj suhoparnega načina pisanja. Zlasti angleška pravila in smernice, ki si jih zaradi pomanjkanja lastnih pogosto jemljemo za zgled, po mojem razumevanju zelo nakazujejo v to smer. Pa še nekaj se mi zdi: izrazito oseben slog je težko uskladiti s sodelovanjem več avtorjev. Morda tega pri geslih, ki si jih dosedaj napisal, upravičeno ne pričakuješ, toda če misliš še kaj prispevati, bo do tega prišlo prej ali slej. Vsekakor iskreno upam, da boš še kaj prispeval, saj smo kvalitetnih prispevkov uporabnikov z znanjem vedno veseli. --IP 213 23:10, 1. september 2010 (CEST)

Hvala za komentar. Argumenti, ki jih navajate, zastran slovenske WP najbrž držijo, vendar bi morda veljalo razmisliti o izoblikovanju lastnih pravil in slogovnih smernic. Težko boste namreč resno oporekali dejstvu, da so jezikovni razvoji in zategadelj tekstovne prakse (tako tudi žanr enciklopedičnega članka) v različnih jezikih raznoliki, in tako tisto, kar je v angleškem (ali pa nemškem ...) okolju morda standard, ne deluje enako prepričljivo v italijanščini, češčini ali slovenščini. Skratka: moja misel je, narediti velja slovenske smernice in tam pustiti nekaj odprtega prostora za osebne sloge. JKrizanic 10:22, 2. september 2010 (CEST)

No, saj čisto brez svojih pravil nismo, vendar zaradi manjše skupnosti niso tako dodelana. Zato si včasih pomagamo s pravili, smernicami in prakso večje sestre. Ne pa vedno: naša biografska so na primer nekoliko drugače oblikovana kot angleška - to je predvsem očitno pri tkim,. biovrstici z osnovnimi podatki. Seveda so dobrodošle pobude za izpopolnitev in dopolnitev naših pravil. Po naključju prav zdaj razpravljamo o dopolnitvi pravil o izbranih člankih. --IP 213 20:03, 3. september 2010 (CEST)

Podvajanje uporabniškega imena?

Ali je JKrizanic tudi Jkrizanic? Če je tako, takšno podvajanje uporabniških imen pravila Wp odsvetujejo. Gl. Wikipedija:Lutkarstvo. --IP 213 10:27, 31. oktober 2010 (CET) JKrizanic ni Jkrizanic. Zagotovo ne.JKrizanic 19:58, 8. november 2010 (CET)