Pojdi na vsebino

Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta v Ljubljani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Logotip Digitalne knjižnice

Digitalna knjižnica je uredniško-založniška platforma za celovito digitalno izdajanje znanstvene literature, in sicer tako eno- in večavtorskih monografij ter učbenikov kot znanstvenokritičnih izdaj virov. Je del znanstvene založbe Pedagoškega inštituta v Ljubljani.

Ozadje in zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Slovensko pišoči avtorji novega izvirnega znanstvenega spisja s področja družboslovja in humanistike (eno- in večavtorske monografije, učbeniki, znanstvenokritične izdaje slovstva ...) se v zadnjem desetletju in pol srečujejo z zmanjšanimi možnostmi za objavo svojih del v celoviti knjižni tiskani obliki, po objavi pa z nesistematično distribucijo, da bi bil skozi recepcijo mogoč širši družbeni odmev napisanega.

Kot odgovor je bila spomladi 2009 zasnovana in razvita digitalna, netiskana uredniško-založniška platforma Digitalna knjižnica, ki je dobila nato svoj sedež na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Njeno gonilo je splošno in posebno vedenje o uredniški in izdajateljski teoriji, še zlasti pa praksi ter poseben (avtorsko zaščiten tehnološki) postopkovnik, ki omogoča hitro in kar najbolj ceneno pretvorbo besedila od rokopisa preko urejanja, opremljanja, oblikovanja in preloma do digitalizacije v obliki knjige in nazadnje posredovanja le-te bralcu v formi elektronske knjige (flipbook) in PDF datoteke, distribuirane na svetovnem spletu.

Ekdotična in tehnološka podoba

[uredi | uredi kodo]
Zaradi digitalne narave izdajanja lahko avtorji v Digitalni knjižnici objavljajo likovno opremo v barvah in tudi niso omejeni s številom enot. Na sliki je platnice monografije Aleša Gabriča Sledi šolskega razvoja na Slovenskem.

Elektronske izdaje v Digitalni knjižnici izhajajo v obliki, ki je primerljiva s tiskano knjigo. Vsebujejo vse knjižne, knjigarske, bibliotekarske in druge elemente (definiran format, popolna knjižna struktura - predlist, naslovni list, kolofon z vsemi potrebnimi podatki, splošno kazalo, uvod, besedilo, povzetki, viri in literatura, imensko oz. stvarno kazalo -, tipografija, oprema, ustaljena oblika izdaje in zbirke, barvna sprednja in zadnja platnica z logotipi in črtno kodo) ter za raziskovalce predstavljajo popolni elektronski ustreznik tiskani izdaji ob dodatnih možnostih, ki jih omogoča elektronski medij (navzkrižne povezave, iskanje ...). Vsako besedilo je pred sprejemom v objavo ustrezno recenzirano s strani dveh kompetentnih raziskovalcev/raziskovalk zadevnega področja; recenzenta sta v kolofonu tudi navedena. Tako izdaje Digitalne knjižnice tudi v osebnih bibliografijah raziskovalcev (COBISS, SICRIS) zavzemajo enako težo kot tiski. Vsaka izdaja je bralcem dostopna v integralni podobi, in sicer na dva načina: a) v nakladi do 100 izvodov (na CD/DVD nosilcu) za avtorja, javne knjižnice in javnosti ter b) v flipbook in pdf izvedbah, ki sta enaki izdaji za knjižnice ter sta dostopni na spletnem portalu Pedagoškega inštituta. Vsak flipbook in pdf vsebuje celotno, neokrnjeno izdajo, zaradi zaščite avtorskih pravic pa besedila in slikovne opreme iz datoteke ni mogoče izvažati ali kopirati. Vse izdaje so prosto dostopne znotraj pogojev slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). Izdaje Digitalne knjižnice so vključene v Digitalno knjižnico Slovenije - dLib.

Razvoj in uredniški odbor

[uredi | uredi kodo]
  • Editološka zasnova Digitalne knjižnice, razvoj, oblikovanje, prelom in digitalizacija: doc. dr. Jonatan Vinkler; pri oblikovanju naslovnic zbirk Dissertationes, Compendia in Documenta sodeluje Helena Čebul.
  • Uredniški odbor Digitalne knjižnice: red. prof. dr. Igor Ž. Žagar (glavni in odgovorni urednik), doc. dr. Jonatan Vinkler (pomočnik glavnega in odgovornega urednika), doc. dr. Janja Žmavc in doc. dr. Alenka Gril (članici uredniškega odbora)

Zbirke

[uredi | uredi kodo]

Platforma Digitalna knjižnica obsega štiri zbirke:

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]