Creative Commons

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
CC-logo.svg

Creative Commons (kratica CC, slov. ustvarjalna gmajna) je neprofitna organizacija, ki si prizadeva za povečanje števila avtorskih del, ki bi bila na voljo drugim, ki bi ga lahko legalno razširjali in gradili na njem. Projekt ponuja vnaprej pripravljene licence, ki natančno opredeljujejo pogoje uporabe del.

V Sloveniji zato skrbi projekt Creative Commons Slovenija, ki je bil ustanovljen 29. oktobra 2005.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Organizacijo sta v Ameriki leta 2001 ustanovila Lawrence Abelson in Eric Eldred s podporo Centra za javno domeno. Prvi članek o CC je napisal Hal Plotkin februarja 2002. Prvi komplet licenc je bil izdan decembra 2002. Ustanovitveni vodstveni tim, ki je razvil licence in zgradil CC infrastrukturo, kot jo poznamo danes je vključeval Molly Shaffer Van Houweling, Glenna Otisa Browna, Neeru Pahario in Bena Adido. Januarja 2016 je bilo ocenjenih 1,1 bilijona del licenciranih z različnimi CC licencami. Marca 2015 je Flickr gostil več kot 306 milijonov CC licenciranih fotografij. CC vodi odbor direktorjev. Njihove licence so sprejeli mnogi, kot način kako se ustvarjalci odločijo deliti svoja avtorsko zaščitena dela.

Namen in vpliv[uredi | uredi kodo]

CC so bile opisane kot prva vrsta gibanja copyleft, ki si prizadeva podpreti izgradnjo bogatejše javne domene z zagotavljanjem alternative avtomatskim »vse pravice zadržane« avtorskim pravicam in so imenovane »nekatere pravice zadržane«. David Berry in Giles Moss sta pripisovala CC z generativnim interesom za težavo intelektualne lastnine in prispevanjem k premisleku vloge "commons" v informacijski dobi. Razen tega je CC zagotovil institucionalno, praktično in legalno podporo za posameznike in skupine z željo eksperimentirati in komunicirati s »kulturo« bolj svobodno. [1]

Podružnice[uredi | uredi kodo]

Leta 2015 je bilo več kot 100 podružnic, ki delujejo v več kot 70 sodnih oblasteh za podporo in promocijo CC aktivnosti v svetu.

Creative Commons Slovenija[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je v letu 2005 za adaptacijo licenc slovenskemu pravnemu redu in jeziku poskrbel Inštitut za intelektualno lastnino.

Vrste licenc [2][uredi | uredi kodo]

Creative Commons ponuja 6 vnaprej pripravljenih licenc, ki se med seboj razlikujejo po pogojih uporabe del. Pogoji:

  • Nekomercialno (Noncommercial) = avtor dovoli avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem ali priobčiti javnosti (pod pogojem, da ne gre za komercialno uporabo.)
  • Brez predelav (No Derivative Works) = avtor dovoli avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem in priobčiti javnosti (v izvirni obliki in ne dovoli predelav.)
  • Deljenje pod istimi pogoji (Share Alike) = distribuiranje oz. dajanje v najem predelav avtorskega dela avtor dovoli le pod pogojem, da so distribuirana oz. dana v najem pod istimi pogoji kot izvirno avtorsko delo.

Ko avtor izbere naštete pogoje, se zgenerira ena izmed naslednjih 6 licenc:

1. licenca: "priznanje avtorstva" + "nekomercialno" + "brez predelav" Uporabnikom se dovoli brez predelave avtorskega dela reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo.

2. licenca: "priznanje avtorstva" + "nekomercialno" + "deljenje pod istimi pogoji" Ta licenca dovoli uporabnikom avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobčiti javnosti in predelovati samo pod pogojem, da navedejo avtorja, da ne gre za komercialno uporabo in da tudi oni naprej širijo izvirna dela/ predelave pod istimi pogoji. Razlika med 1. in 2. licenco je v tem, da lahko pri 2. licenci uporabniki avtorsko delo predelujejo in spreminjajo, vendar ga morajo pod istimi pogoji širiti naprej.

3. licenca: "priznanje avtorstva" + "nekomercialno" Uporabnikom se s to licenco dovoli nekomercialno reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobčiti javnosti in predelovati avtorsko delo in njegove predelave, morajo pa navesti avtorja. Od 1. licence se 3. razlikuje v tem, da se pri slednji delo lahko predeluje in spreminja. Od 2. licence pa se razlikuje v tem, da tu ni potrebno licencirati avtorskega dela/ predelave dela pod istimi pogoji. 4. licenca: "priznanje avtorstva" + "brez predelav" Sama izvirna avtorska dela, brez predelav, pod to licenco lahko uporabniki reproducirajo, distribuirajo, dajejo v najem in priobčijo javnosti pod pogojem, da navedejo avtorja in dela ne spreminjajo. Od 1. licence se 4. razlikuje v tem, da je pri uporabi slednje licence dovoljena komercialna uporaba avtorskega dela. 5. licenca: "priznanje avtorstva" + "deljenje pod istimi pogoji" Licenca dovoli uporabnikom reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/ predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, bo tako tudi dovoljena komercialna uporaba. Od 2. licence se ta razlikuje samo v tem, da je tu dovoljena tudi komercialna uporaba dela/ predelave. 6. licenca: "priznanje avtorstva" Uporabnikom je dovoljeno (ne)komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ Berry, David (15 July 2005). "On the "Creative Commons": a critique of the commons without commonalty". Free Software Magazine. Pridobljeno dne 20 December 2011. 
  2. ^ "Licence". Pridobljeno dne 27. 3. 2017.