U-505

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
U-505
US Navy 030205-N-0000X-001 A boarding party from the USS Pillsbury (DE 133) works to secure a tow line to the newly captured German U-boat U-505 on Jun 4, 1944.jpg
U-505 kmalu potem, ko so jo zajeli.
Dejavna: 1941-1944
Začetek gradnje: 12. junij 1940
Ladjedelnica: Hamburg
Sprejeta v uporabo: 26. avgust 1941
Usoda: zajeta 4. junij 1944
Država: Zastava Tretjega rajha Tretji rajh
Vojna mornarica: War Ensign of Germany 1938-1945.svg Kriegsmarine
Razred: IXC
Potopljene ladje: 8 (skupaj 44.962 BRT)

U-505 je bila nemška vojaška podmornica Kriegsmarine tipa IXC, ki je bila dejavna med drugo svetovno vojno. Podmornica je postala znana po tem, da jo je 4. junija 1944 v bližini Kanarskih otokov napadla in zajela ameriška bojna skupina za lov na podmornice. Pri tem so zavezniki zajeli celotno posadko podmornice ter Enigmo in šifrirne knjige ki so jim pomagale brati nemška tajna sporočila. Po vojni so podmornico spremenili v muzej, tako da si jo je danes možno ogledati v Chicagu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Gradnja podmornice se je začela 12. junija 1940 v Hamburgu. Splovljena je bila 25. maja 1941, v uporabo nemški Kriegsmarine pa je bila predana 26. avgusta 1941. Med leti 1941 in 1944 je opravila dvanajst patrulj na katerih je potopila osem ladij s skupno težo 44.962 ton. Desetega novembra 1942 je podmornico v Karibskem morju napadlo letalo Lockhed Hudson in jo težko poškodovalo, zato se je podmornica vrnila v pristanišče na popravilo in tako postala najtežje poškodovana podmornica, ki se je vrnila na popravilo v domače pristanišče. Med popravilom in čakanjem v pristanišču na izplutje je podmornica večkrat postala žrtev sabotaž zato so o njej začele krožiti različne govorice in zgodbe. Desetega oktobra 1943 je podmornica končno brez težav izplula na odprto morje, po štirinajstih dneh patrulje jo je napadel zavezniški rušilec in nanjo odvrgel več globinskih bomb. Tedaj pa se je na podmornici zgodila tragedija. Kapitan podmornice Peter Zschech se je psihično zlomil in storil samomor tako, da se je ustrelil z pištolo. Poveljstvo podmornice je hitro prevzel prvi častnik Paul Meyer in podmornico rešil pred uničenjem. Peter Zschech je tako postal znan kot prvi nemški častnik, ki je med bitko storil samomor.

Kmalu zatem je bila podmornica ponovno na morju. Četrtega junija 1944 je podmornica patruljirala v bližini Kanarskih otokov, ko jo je ob 11:09 odkrila skupina za lov na podmornica. Podmornico so napadli z letali in globinskimi bombami. Med napadom je bila podmornica tako poškodovana, da se je morala dvigniti na površino, kjer so jo nato napadli še z avtomatskim orožjem. Kapitan podmornice je slabo ocenil poškodbe na podmornice in zato prehitro dal ukaz za evakuacijo plovila. Ta je bila izvedena tako hitro, da je strojnik pozabil izklopiti motorjev zato je podmornica potem, ko jo je zapustila posadka plula naprej. Ker pa je imela zataknjeno krmilo je krožila v krogih. Ko so zavezniki opazili, da je podmornica zapuščena in se kljub poškodbam še vedno drži na gladini so nanjo poslali odpravo, ki je odstranila razstrelivo, zaprla ventile, in za silo popravila najhujše poškodbe. Skupina je iz podmornice odnesla tudi Enigmo in vse pomembne dokumente ter šifrirne knjige. Nato so podmornico odvlekli na Bermude, akcija reševanja podmornice U-505 je postala najbolj strogo varovana skrivnost druge svetovne vojne, saj Nemci niso smeli izvedeti, da so Američani v podmornici zaplenili popolnoma nepoškodovano Enigmo in šifrirne knjige.

Do konca vojne so Ameriški inženirji podmornico temeljiti preiskali ter njene tehnične rešitve uporabili na Ameriških podmornicah. Po vojni so podmornico nameravali uporabiti kot tarčo za torpeda ali pa za staro železo. Na željo ljubiteljev tehnike je Ameriška mornarica leta 1954 podmornico podarila muzeji znanosti in industrije v Chicagu, kjer si jo je možno ogledati še danes.

Poveljniki[uredi | uredi kodo]

Poveljniki
Št. Čin Ime Poveljstvo
1. Kapitan korvete (Korvettenkapitän) Axel-Olaf Loewe 26. avgust 1941 - 5. september 1942
2. Kapitanporočnik (Kapitänleutnant) Peter Zschech 6. september 1942 - 24. oktober 1943
3. Nadporočnik (Oberleutnant zur See) Paul Meyer (v.d.) 24. oktober 1943 - 7. november 1943
4. Nadporočnik (Oberleutnant zur See) Harald Lange 8. november 1934 - 4. junij 1944

Tehnični podatki[uredi | uredi kodo]

Pregled karateristik
Kategorije Podatki
Teža (t):
na površju
pod površjem
polna Teža

1.120
1.232
1.540
Dolžina (m) - tlačni trup (m) 76,76 - 58,75
Širina (m) - tlačni trup (m) 6,76 - 4,4
Izpodriv (m) 4,7
Višina (m) 9,4
Moč (hp):
na površju
pod podvršjem

4.400
1.000
Hitrost (vozlov):
na površju
pod podvršjem

18,3
7,3
Doseg (milja/vozel):
na površju
pod podvršjem

13.450/10
63/4
Torpeda/Torpedne cevi 22/6 (4 na premcu, 2 na krmi)
Krovni top (mm) 105 (110 granat)
Mine 44 TMA
Posadka 48-56
Maksimalni potop (m) 230

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]