Thionville

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 49° 22’ severne širine, 6° 10’ vzhodne dolžine

Thionville
Thionville-place-du-marché.jpg
Thionville se nahaja v Francije
Thionville
Thionville se nahaja v Grand Est
Thionville
49°21′29″N 6°10′6″E / 49.35806°N 6.16833°E / 49.35806; 6.16833Koordinati: 49°21′29″N 6°10′6″E / 49.35806°N 6.16833°E / 49.35806; 6.16833
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaMoselle
OkrožjeThionville vzhod / zahod
KantonThionville-Vzhod
Thionville-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Portes de France-Thionville
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) Jean-Marie Demange
Površina
1
49,86 km2
Prebivalstvo
 (1999)
40.907
 • Gostota820 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
57672 /57100
Nadmorska višina147 m–423 m m
(povp. 150 m m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle. Leta 1999 je mesto imelo 40.907 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži ob reki Mozeli severno od Metza v bližni meje z Luksemburgom.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja Thionville-Vzhod v regiji
Lega okrožja Thionville-Zahod v regiji

Thionville je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Thionville-Vzhod (del občine Thionville: 19.063 prebivalcev),
  • Kanton Thionville-Zahod (del občine Thionville: 21.844 prebivalcev).

Mesto je prav tako administrativno središče dveh okrožij:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Thionvilla je bilo v zgodnjem srednjem veku naseljeno z germanskim plemenom Alemanov. Naselbina se prvikrat omenja kot theodonis villa v letu 753 (1236 v francoski obliki Thionisvilla).

2. februarja 835 je v njem potekala sinoda, na kateri je bil ponovno izvoljen za svetorimskega cesarja Ludvik Pobožni, z mesta rheimskega nadškofa pa je bil odstavljen Ebbo.

V 10. stoletju je ozemlje pripadlo Luksemburgu. Med tridesetletno vojno leta 1639 je bil oblegan, štiri leta kasneje (1643) pa zaseden s strani francoske vojske. S Pirenejskim mirom 1659 je bil Thionville tudi uradno predan Franciji. Od začetka francosko-pruske vojne 1870 do konca prve svetovne vojne 1918 je bil de Nemškega rajha. V letu 1930 je postal središče utrjenega odseka Maginotove linije. Ponovno je bil okupiran s strani Nemčije v času druge svetovne vojne.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Musée de la Tour aux Puces,
  • autel de la Patrie (oltar domovine),
  • cerkev sv. Maksimina,
  • stražni stolp,
  • dvorec Volkrange,
  • trdnjava Guentrange

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]