Teorija vsega (film)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Teorija vsega
The Theory of Everything (2014).jpg
promocijski plakat[1]
RežiserJames Marsh[1]
Producent
Igralci
GlasbaJóhann Jóhannsson
Direktor fotografijeBenoît Delhomme
MontažaJinx Godfrey
Studio
DistribucijaUniversal Pictures
Datum izida
2014
Dolžina
123 minut[1][3]
Država
Jezikangleščina
Proračun15 milijonov USD[5]
Dohodek bruto123,7 milijonov USD[5]

Teorija vsega je biografska romantična drama,[6] ki se dogaja na Univerzi v Cambridgeu in prikazuje življenje teoretičnega fizika Stephena Hawkinga. Režiral ga je James Marsh, Anthony McCarten pa je prilagodil scenarij po spominih Potovanje do Neskončnosti: Moje Življenje s Stephenom, ki jih je napisala Hawkingova bivša žena Jane. V ospredje postavlja odnos z bivšim možem, njegovo diagnozo amiotrofično lateralno sklerozo (ALS, znan tudi kot Lou Gehrigova bolezen ali bolezen motoričnega nevrona) in njegov uspeh v fiziki.[7]

Glavni vlogi sta odigrala Eddie Redmayne in Felicity Jones, stranske pa Charlie Cox, Emily Watson, Simon McBurney, Christian McKay, Harry Lloyd in David Thewlis. Film je svetovno premiero doživel na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu 7. septembra 2014. Premiera v Združenem kraljestvu je bila 1. januarja 2015.

Film je prejel pozitivne kritike, pohvale za glasbeno podlago, kinematografijo in igro Jonesove in še posebej Redmaynea, ki si je prislužil nominacije za različne nagrade na filmskih festivalih. Osvojil je tudi oskarja za najboljšega igralca. Film je prejel tudi nominacije za oskarja za najboljši film, za najboljšo igralko (Jonesova), za najbolje prilagojen scenarij in najboljšo izvirno glasbo (Jóhannsson). Film je prejel deset nominacij za nagrado Britanske akademije filmskih nagrad (BAFTA) in osvojil nagrade za najboljši britanski film, najboljšega glavnega igralca (Redmayne) in najbolje prilagojen scenarij (McCarten). Film je prejel še štiri nominacije za zlati globus in zmagal v kategorijah za najboljšega igralca v filmski drami (Redmayne) in najboljšo izvirno glasbo (Jóhannsson). Prav tako je prejel tri nominacije za nagrade združenja Screen Actors Guild, osvojil pa jo je Redmayne kot najboljši moški igralec v vodilni vlogi.

Zgodba[uredi | uredi kodo]

Na univerzi v Cambridgeu se spoznata in zaljubita študent astrofizike Stephen Hawking in študentka književnosti Jane Wilde. Stephen je odličen pri matematiki in fiziki, vendar so njegovi prijatelji in profesorji zaskrbljeni, ker še nima teme oziroma teze za doktorsko nalogo. Ko se Stephen s profesorjem Dennisom Sciamo udeleži predavanja o črnih luknjah, dobi zamisel, da so morda črne luknje pripomogle k nastanku vesolja. Na to temo se odloči napisati svojo nalogo.

Med delom na raziskavi Stephenove mišice postanejo šibkejše. Sčasoma pade in se udari v glavo. Po pregledu pri zdravniku izve, da ima bolezen motoričnega nevrona, zaradi česar čez čas ne bo mogel več govoriti, požirati, dihati ali premikati večine telesa. Napovejo mu dve leti življenja. Stephen vpraša, kaj se bo zgodilo z njegovimi možgani. Zdravnik pove, da bolezen ne bo vplivala nanje ali na njegove misli, vendar jih sčasoma ne bo mogel več izražati. Stephen se zagrenjen zakoplje v delo in odriva Jane od sebe. Ta mu prizna, da ga ljubi. Njegovemu očetu pove, da namerava ostati s Stephenom, čeprav se bo njegovo stanje slabšalo. Poročita se in dobita sina.

Stephen predstavi svojo tezo o nastanku vesolja. Trdi, da je črna luknja ustvarila vesolje v velikem poku, da pa bo oddajala toploto in se bo sčasoma vse končalo v velikem krču. Med praznovanjem uspešnega zagovora naloge z Jane in prijatelji Stephen spozna, da ne more več hoditi, zato začne uporabljati invalidski voziček.

Po rojstvu drugega otroka, hčerke, Stephen razvije teorijo o vidljivosti črnih lukenj in postane svetovno znan fizik. Jane se osredotoča na otroke in Stephenovo zdravje. Zaradi njegove naraščajoče slave ne more delati na lastni nalogi in postane zafrustrirana. Stephen ji pove, da bo razumel, če bo najela pomoč. Jane se pridruži cerkvenemu pevskemu zboru, kjer spozna vdovca Jonathana, s katerim postaneta tesna prijatelja. Zaposli ga kot učitelja klavirja za sina, Jonathan pa spozna celotno družino in pomaga Stephenu, podpira Jane in se igra z otroki.

Ko Jane rodi še enega sina, Stephenova mama vpraša Jane, ali je otrok Jonathanov, kar pa zanika. Jonathan sliši pogovor in je užaljen, vendar ko sta sama z Jane, si priznata čustva. Jonathan se odmakne od družine, vendar ga obišče Stephen in mu pove, da ga Jane potrebuje.

Ko Jane in Jonathan odpeljeta otroke na taborjenje, je Stephen povabljen, da se udeleži operne prireditve v Bordeauxu, kjer pa stakne pljučnico. Odpeljejo ga v bolnišnico, kjer zdravnik Jane pove, da Stephen potrebuje traheotomijo, zaradi česar pa ne bo mogel več govoriti. Jane pristane na poseg.

Stephen se najprej nauči uporabljati črkovalno ploščo, ki mu služi za komunikacijo z Elaine, njegovo novo oskrbovalko. Nato prejme računalnik z vgrajenim glasovnim sintetizatorjem, na katerega napiše knjigo Kratka zgodovina časa, ki postane svetovna uspešnica.

Stephen pove Jane, da je bil povabljen v Ameriko, da bi prejel nagrado in da bo sabo vzel Elaine. Jane se spoprime s spoznanjem, da je z njunim zakonom konec in mu reče, da je naredila vse najboljše zanj. Strinjata se z ločitvijo. Stephen gre na predavanje z Elaine, kjer se zaljubita, Jane pa se ponovno združi z Jonathanom. Na predavanju Stephen vidi, kako je študentki padlo pero na tla. Predstavlja si, kako vstane in ji ga vrne, pri tem pa mu gre na jok, ko pomisli, kako ga je bolezen prizadela. Nadaljuje z navdihujočim govorom, v katerem pove: »Ne sme biti meja človeškim prizadevanjem. Vsi smo različni. Čeprav se zdi življenje še tako slabo, še zmeraj lahko nekaj storite in uspete. Dokler obstaja življenje, obstaja upanje.«

Stephen povabi Jane na sprejem h kraljici Elizabeti II., kjer prejme red za zasluge. Z otroki preživita srečen dan, Stephen pa reče Jane: »Poglej, kaj sva ustvarila.«

Zatem sledi kratka serija insertov iz filma v obratni smeri vse do trenutka, ko je Stephen prvič zagledal Jane. Na koncu se pojavi zapis s poznejšim dogajanjem. Jane in Jonathan sta srečno poročena, Jane je uspela doktorirati. S Stephenom sta ostala dobra prijatelja. Stephen je zavrnil viteški red za zasluge in nadaljuje s svojim raziskovanjem brez načrtov za upokojitev.

Igralska zasedba[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 "The Theory of Everything (12A)". BBFC.co.uk. British Board of Film Classification (BBFC). 22. december 2014. Pridobljeno dne 6. oktober 2017. 
  2. 2,0 2,1 2,2 "The Theory of Everything". WorkingTitleFilms.com. Working Title Films. Pridobljeno dne 2017-10-06. 
  3. "The Theory of Everything". TIFF.net. Toronto International Film Festival (TIFF). 2014-08-06. Pridobljeno dne 2014-08-06.  od dne Junij 2018[slepa povezava]
  4. 4,0 4,1 4,2 "The Theory of Everything (2015)". British Film Institute. Pridobljeno dne 2018-07-17. 
  5. 5,0 5,1 "The Theory of Everything (2014)". BoxOfficeMojo.com. Box Office Mojo. Pridobljeno dne 2016-03-12. 
  6. Bullock, Dan (2014-04-10). "Stephen Hawking biopic 'Theory of Everything' set for Nov. 7 launch". Variety. Pridobljeno dne 2014-04-10. 
  7. "'The Theory of Everything' trailer is a heartbreaking inspiration". Huffington Post. 2014-08-06. Pridobljeno dne 2014-08-06.