Tavrini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tavrini
Maps Celtic Peoples Italy.jpg
Keltska ljudstva v Italiji
Skupno število pripadnikov
ni znano
Regije z večjim številom pripadnikov
Cisalpska Galija
(sedanji Piemont),
Zastava Italije Italija
Jeziki
keltščina ali ligurščina
Religija
poganstvo
Sorodne etnične skupine
Kelti, Liguri

Tavrini so bili kelto-ligursko pleme, ki je v železni dobi živelo v gornji dolini reke Pad okoli sedanjega Torina.

Ime[uredi | uredi kodo]

Polibij (2. stoletje pr. n. št.) jih omenja kot Taurĩnoí (Ταυρῖνοί),[1] Livij (pozno 1. stoletje pr. n. št.) kot Taurini,[2] Strabon (zgodnje 1. stoletje n. št.) kot Taurinoí (Ταυρινοί),[3] Plinij (1. stoletje n. št.) kot Taurinorum[4] in Ptolemaj (2. stoletje n. št.) kot Taurínōn (Ταυρίνων, Ταυρικῶν, Ταυρινῶν).[5][6]

Etnično ime Tavrini se lahko prevede kot 'pleme bika'.[7] Ime je bodisi starejša oblika metateziranega keltskega samostalnika taruos (bik), bodisi ne-keltska ligurska oblika.[6][8]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Tavrini so živeli med reko Dora Riparia in gornjim Padom.[9] Zahodno od njih so živeli Jemeri, vzhodno pa Libiki in Jadatini.[10]

Porta Palatina v Augusti Taurinorum (Torino)

Njihovo prvotno prestolnico Tavrazijo so uničili Kartažani, ker so se Tavrini upirali vdoru Kartažanov v Italijo leta 218 pr. n. št. Rimljani so jo po letu 25 pr. n. št. obnovili kot Colonia Augusta Taurinorum (sedanji Torino) na sotočju Dore in Pada. Naseljeje leta 69 n. št. pogorelo.[9][11]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tavrini so bili vključeni v vojne proti Keltom na koncu 4. stoletja pr. n. št.[9]

Leta 218 jih je napadel Hanibal, ki je sklenil zavezništvo z njihovimi dolgoletnimi sovražniki Insubri. Kartažani so po treh dneh obleganja zasedli njihovo prestolnico.[12]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Etnična pipadnost Tavrinov je nejasna, ker jih različni avtorji umeščajo med Kelte, Ligure in keltizirana Ligure.[9][11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Polybius. Historíai, 3:60:8.
  2. Livy. Ab Urbe Condita Libri, 5:34:8; 21:38:5.
  3. Strabo. Geōgraphiká, 4:6:6; 4:6:12.
  4. Pliny. Naturalis Historia, 3:123.
  5. Ptolemy. Geōgraphikḕ Hyphḗgēsis, 3:1:31.
  6. 6,0 6,1 Falileyev 2010, s.v. Taurini.
  7. de Bernardo Stempel 2006, str. 46.
  8. Delamarre 2003, str. 291.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 Sartori 2006.
  10. Talbert 2000, Map 39: Mediolanum.
  11. 11,0 11,1 Salmon & Potter 2015.
  12. Chisholm 1911.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • de Bernardo Stempel, Patrizia (2006). "From Ligury to Spain: Unaccented *yo > (y)e in Narbonensic votives ('gaulish' DEKANTEM), Hispanic coins ('iberian' -(sk)en) and some theonyms". Palaeohispanica. 6: 45–58. ISSN 1578-5386.
  • Delamarre, Xavier (2003). Dictionnaire de la langue gauloise: Une approche linguistique du vieux-celtique continental. Errance. ISBN 9782877723695.
  • Falileyev, Alexander (2010). Dictionary of Continental Celtic Place-names: A Celtic Companion to the Barrington Atlas of the Greek and Roman World. CMCS. ISBN 978-0955718236.
  • Salmon, Edward Togo; Potter, T. W. (2015). "Augusta Taurinorum". Oxford Research Encyclopedia of Classics. doi:10.1093/acrefore/9780199381135.013.972. ISBN 978-0-19-938113-5.
  • Sartori, Antonio (2006). "Taurini". Brill's New Pauly. doi:10.1163/1574-9347_bnp_e1201630.
  • Talbert, Richard J. A. (2000). Barrington Atlas of the Greek and Roman World. Princeton University Press. ISBN 978-0691031699.