Sveti Juraj
Sveti Juraj | |
|---|---|
 | |
  Sveti Juraj Geografska lega na Hrvaškem | |
| 44°55′32″N 14°55′8″E / 44.92556°N 14.91889°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Liško-senjska županija |
| Mesto | Senj |
| Nadm. višina | 18 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 692 |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Sveti Juraj (prej: Jurjevo) je obmorsko naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Senj Liško-senjske županije. Leži ob vznožju Velebita, 10 km južno od Senja.
Naselje je nastalo na kraju, kjer je najlažji dostop čez 1002 m visoki prelaz Oltari v zaledje Velebita in dalje v Liko.[1] Sveti Juraj je bil v zgodnjem 20. stoletju predvsem pomembno pristanišče za prevoz lesa iz Velebita. Prav tako je v času Jugoslavije služil kot pristanišče za potrebe ladijskih povezav z zaporom na Golem otoku.
Danes živijo prebivalci kraja pretežno od ribištva in turizma. Sveti Juraj postaja tudi pomembno izhodišče za izlete v nekatere znane turistične kraje na hrvaškem: Senj (srednjeveško mesto), Krasno (verski in kulturni center na Velebitu) in narodni park Plitvička jezera.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Nad naseljem na lokaciji Gradina so bili najdeni ostanki prazgodovinskega naselja Alopsoi. V rimskem času so tu ob obali ustanovil municipij Lopsica. Pri arheoloških izkopavanjih so našli grobove iz 1. in 2. stoletja. V istem času je bil otoček Lisac s kamnitim nasipom povezan s kopnim, ki pa se je kasneje skupaj z antičnim naseljem na obali potopil v morje. V času preseljevanja ljudstev je bilo tu v 12. stoletju postavljeno novo naselje z benediktinski samostanom sv. Jurja, ob njem pa je bila v 14. stoletju postavljena še gotska cerkev Filipa i Jakova s pokopališčem, ki je bila v 19. stoletju zapuščena. Zaradi turških vpadov so prebivalci v začetku 16. stoletja naselje zapustili. Sredi 18. stoletja je ponovno zaživelo, postalo pristaniško, trgovsko in versko središče. Cerkev sv. Jurja so postavili leta 1856.[2]
Demografija
[uredi | uredi kodo]| Pregled števila prebivalcev po letih[3] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 553 | 632 | 481 | 674 | 704 | 668 | 489 | 577 | 559 | 604 | 683 | 745 | 687 | 691 | 692 |
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Hrvatska enciklopedija. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Domača stran naselja Arhivirano 2007-09-29 na Wayback Machine.
