Sveta Nedjelja, Hvar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveta Nedjelja, Hvar
Sveta Nedjelja, Hvar se nahaja v Hrvaška
Sveta Nedjelja, Hvar
Sveta Nedjelja, Hvar
Geografska lega na Hrvaškem
43°8′10″N 16°35′20″E / 43.13611°N 16.58889°E / 43.13611; 16.58889Koordinati: 43°8′10″N 16°35′20″E / 43.13611°N 16.58889°E / 43.13611; 16.58889
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoHvar
Nadm. višina
97 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno148
Poštna številka
21465 Jelsa
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Sveta Nedjelja je naselje na Hrvaškem otoku Hvar, ki upravno spada pod mesto Hvar; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Sveta Nedelja leži na obali pod južnim strmim pobočjem 628 mnm visokega vrha Sv. Nikole, jugovzhodno od mesta Hvara. Naselje je z lokalno cesto povezano preko Pitev z Jelso.

Na obali stoji manjše pristanišče, ki pa je izpostavljeno maestralu. Ob betonskem pomolu doseže morje globino 8 - 11 metrov. Tu lahko pristajajo tudi večje jahte. V naselju je tudi avtokamp.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost prebivalcev je turizem, vinogradništvo in ribolov. V okolici so vinogradi, kjer prideljujejo najboljša hvarska vina, med katerimi je posebno znan "Plavac".

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V naselju stoji župnijska cerkev sv. Spiridona s slikami Sv. Jerolima u pustinji (delo italijanskega slikarja Baldassara d'Anne), Madona sa djetetom i sv. Augustinom (Beneška šola 16. do 18. stol.) in Raspeče (Juraj Plančić, 1924). Nad naseljem stoji cerkev Gospa od Zdravlja, v njeni bližini pa jama Spilja Sv. Nedije z najdenemi predmeti iz neolitika. Avguštincem je jama do leta 1796 služila kot puščavniška naselbina. V naselju so ostanki zapuščenega avguštinskega samostana, postavljenega v 15. stoletju, ki je deloval do leta 1787, od katerega je ostala samo cerkvica.[1]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[2]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
180 0 221 267 284 221 221 232 245 242 226 178 146 141 148

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  2. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]