Suresnes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Suresnes
Paris vu de Suresnes 4.jpg
Suresnes se nahaja v Francije
Suresnes
Suresnes se nahaja v Île-de-France (regija)
Suresnes
48°52′16″N 2°13′37″E / 48.87111°N 2.22694°E / 48.87111; 2.22694Koordinati: 48°52′16″N 2°13′37″E / 48.87111°N 2.22694°E / 48.87111; 2.22694
DržavaFrancija
RegijaÎle-de-France
DepartmaHauts-de-Seine
OkrožjeNanterre
KantonSuresnes
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Christian Dupuy
Površina
1
3,79 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
48.264
 • Gostota13.000 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
92073 /92150
Nadmorska višina26–163 m
(povp. 36 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Suresnes je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, na levem bregu reke Sene. Leta 1999 je imelo naselje 39.706 prebivalcev.

V občini se nahaja utrdba Fort du Mont-Valérien, spomenik francoskim bojevnikom.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Suresnes je sedež istoimenskega kantona, vključenega v okrožje Nanterre.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Utrdba Fort du Mont-Valérien je bila zgrajena leta 1841 kot del mestnega obroča sodobnih fortifikicij. V času francosko-pruske vojne je odigrala pomembno vlogo pri obrambi Pariza. Njena predaja je bila ena glavnih točk premirja, sklenjenega med francosko vlado in nemškim kanclerjem Ottom von Bismarckom 17. januarja 1871, s katerim so jo Nemci okupirali v zameno za pošiljko hrane stradajočemu mestu. Med drugo svetovno vojno je služila kot nemški zapor, rabljen za usmrtitve zapornikov.

Leta 1974 je bil v Suresnesu držan 26. kongres Socialistične delavske stranke Španije, ki je bila v tem času pod Francovo Španijo prepovedana. Na njem je bil za generalnega sekretarja stranke izvoljen Felipe González in njegovo reformistično krilo, z njim pa se je stranka preusmerila od izgnancev k mladim Špancem, ki se niso borili v španski državljanski vojni.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.