Stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Sofija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stolnica svetega Aleksandra Nevskega


Stolnica svetega Aleksandra Nevskega is located in Bolgarija
Stolnica svetega Aleksandra Nevskega
Stolnica svetega Aleksandra Nevskega
Lega na zemljevidu Bolgarije
42°41′45″N 23°19′59″E / 42.69583°N 23.33306°E / 42.69583; 23.33306Koordinati: 42°41′45″N 23°19′59″E / 42.69583°N 23.33306°E / 42.69583; 23.33306
Kraj Sofija
Država Zastava Bolgarije Bolgarija
Verska skupnost Bolgarska pravoslavna Cerkev
Posvetitev sv. Aleksander Nevski,
sv. Ciril in Metod (1916-1920)
Relikvije del rebra sv. Aleksandra Nevskega
Status stolnica
Funkcionalno stanje aktivno
Zgodovina
Zgrajena 1882
Konec gradnje 1912
Arhitektura
Arhitekt Aleksander Pomerancev
Slog novobizantinski
Zmogljivost 10.000
Višina 45 m
Površina 3.170 m²
Število kupol 5


Stolnica svetega Aleksandra Nevskega (bolgarsko Храм-паметник Свети Александър Невски, Hram-pametnik Sveti Aleksandăr Nevski, slovensko Cerkev-spomenik sveti Aleksander Nevski) je pravoslavna stolnica v bolgarski prestolnici Sofiji. Zgrajena je v novobizantinskem slogu in služi kot stolna cerkev patriarha Bolgarije. Je ena od največjih pravoslavnih stolnic na svetu in za stolnico Svetega Save v Beogradu druga največja na Balkanu. Stolnica je ena od največjih turističnih zanimivosti Sofije.[1][2] Meri 3.170 m² in lahko sprejme 10.000 vernikov.[1]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Stolnica Aleksandra Nevskega je križna bazilika s poudarjeno osrednjo kupolo. Pozlačena kupola je visoka 45 m, zvonik pa 53 m.[1] Ima dvanajst zvonov s skupno maso 23 ton. Največji tehta 12 ton, najlažji pa 10 kg.[1] Notranjost je okrašena z raznobarvnim italijanskim marmorjem, brazilskim oniksom, alabastrom in drugimi dragimi gradivi. Okoli osrednje kupole je z drobnimi zlatimi črkami napisan očenaš.[1]

Načrt in gradnja[uredi | uredi kodo]

Gradnja stolnice se je začela leta 1882[2] s polaganjem temeljega kamna, večina del pa je bila opravljena od leta 1904 do 1912.[1] Sveti Aleksander Nevski je bil ruski princ. Zgrajena v bila kot znamenje spoštovanja do 200.000 ruskih, beloruskih, ukrajinskih in bolgarskih vojakov,[3] ki so padli med rusko-turško vojno 1877-1778, v kateri je bila izpod osmanske oblasti med drugim osvobojena tudi Bolgarija.

Načrte je naredil Aleksander Pomerancev[2] s pomočjo Aleksandra Smirnova in Aleksandra Jakovljeva. Izvirni načrt so v letih 1884-1885 temeljito spremenili in ga dokončali leta 1898. Gradnjo in dekoriranje je opravila skupina bolgarskih, ruskih, avstroogrskih in drugih evropskih umetnikov, arhitektov in delavcev, vključno z že omenjenimi arhitekti, katerim so se pridružili Petko Momčilov, Jordan Milanov, Haralampi Tačev, Ivan Mrkvička, Vasilij Bolotnov, Nikolaj Bruni, Aleksander Kiseljov, Anton Mitov in več drugih.

Elemente iz marmorja in svetila so izdelali v Münchnu, kovinske dele vrat v Berlinu, vrata sama pa v tovarni Karla Bamberga na Dunaju. Mozaike so izdelali v Benetkah.

Sprememba imena[uredi | uredi kodo]

V prvi svetovni vojni sta bili Bolgarija in Rusija na nasprotnih straneh, zato so stolnico od leta 1916 do 1920 preimenovali po svetem Cirilu in Metodu.[1] Po vojni so ji vrnili staro ime. 12. septembra 1924 je bila razglašena bolgarski za kulturni spomenik.

Relikvije[uredi | uredi kodo]

Levo od oltarja so v skrinjici razstavljene relikvije Aleksandra Nevskega, ki jih je dala Ruska pravoslavna cerkev. Spremljajoči napis v bolgarščini pravi, da so v skrinjici relikvije (мощи, mošči). Po videzu sodeč gre za košček rebra.

Muzej[uredi | uredi kodo]

V kripti stolnice je muzej, v katerem je največja zbirka pravoslavnih ikon v Evropi. Ikone so del zbirke bolgarske Narodne galerije.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Okolica[uredi | uredi kodo]

V bližini je cerkev svete Sofije, po kateri Sofija dobila ime. Druge znamenite bližnje zgradbe so Spomenik neznanega junaka, Bolgarska akademija znanosti, parlament, park Ivana Vazova z njegovim spomenikom in nagrobnikom, sofijska Opera in balet in park, v katerem je na majhnem bolšjem trgu mogoče kupiti ročno izdelane tekstilije, ikone in starine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Mihail Djuzev. Sofia, Bulgaria. Hitotoki.org, 2010, web: Hito-4.
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Neo-Byzantine architecture. archipaedia.net, 2010, web: A7.
  3. ^ Alexander Nevsky Cathedral (Sofia). Pridobljeno 2. septembra 2016.