Cerkev sv. Sofije, Sofija

Cerkev sv. Sofije

Cerkev sv. Sofije (bolgarsko църква Света София, latinizirano: cărkva Sveta Sofija) je najstarejša cerkev v bolgarski prestolnici Sofiji, ki izvira iz 4. stoletja. Na mestu stavbe je potekal koncil v Serdiki, ki je bil najverjetneje leta 343 in se ga je udeležilo 316 škofov. V 14. stoletju je cerkev dala ime mestu, prej znanemu kot Serdika (Сердика).

Cerkev je bila zgrajena na mestu več prejšnjih cerkva iz 4. stoletja in bogoslužnih prostorov iz časov, ko je bila na tem mestu nekropola rimskega mesta Serdica. V 2. stoletju je bilo tu rimsko gledališče. V naslednjih nekaj stoletjih je bilo zgrajenih in uničenih več stavb, med drugim zaradi vdorov Gotov in Hunov. Osnovna oblika grškega križa sedanje bazilike z dvema vzhodnima stolpoma in enim stolpom kupolo je bila zgrajena med vladavino bizantinskega cesarja Justinijana I. sredi 6. stoletja (527–565). Je torej sodobnica in tudi podobne oblike kot Hagija Sofija v Konstantinoplu.

Velja za lepo ohranjeno predstavnico zgodnjekrščanske arhitekture v jugovzhodni Evropi. Bazilika je sestavljena iz dveh ladij, ki se pravokotno križata s tremi oltarji. V 16.stoletju med tedanjo prevlado Otomanskega imperija je bila cerkev predelana v mošejo. Originalne freske iz 12 stoletja so izginile in prizidali so minarete. V 19. stoletju sta dva potresa porušila enega od minaretov in mošeja je bila zapuščena. Obnovitvena dela so se začela po letu 1900.

Ker sveta Sofija predstavlja Sveto modrost, ikone v cerkvi prikazujejo Sofijo kot Kristusa Emanuela, mlado Kristusovo figuro, ki sedi na mavrici. V cerkvi so tudi ikone zgodovinskih svetnikov, med drugim sv. Jurija in sv. Vladimirja.