Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava, Zagreb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava


Geografski položaj na Hrvaškem
Geografski položaj na Hrvaškem
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava
Geografski položaj na Hrvaškem
45°48′52″N 15°58′47″E / 45.814444°N 15.979722°E / 45.814444; 15.979722Koordinati: 45°48′52″N 15°58′47″E / 45.814444°N 15.979722°E / 45.814444; 15.979722
Kraj Zagreb
Država Zastava Hrvaške Hrvaška
Verska skupnost Rimskokatoliška
Posvetitev Marijino vnebovzetje
sveti Štefan I. Ogrski
sveti Ladislav I. Ogrski
Relikvije blaženi Augustin Kažotić
blaženi Alojzije Stepinac
Status stolnica
Funkcionalno stanje aktivno
Splet Zg-nadbiskupija.hr
Zgodovina
Zgrajena 1906
Arhitektura
Arhitekt Friedrich von Schmidt
Slog neogotika
Število zvonikov 2
Višina zvonika 108 m
Nadškofija Nadškofija Zagreb

Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana in Ladislava, obče poznana kot Zagrebška katedrala, je stolnica Nadškofije Zagreb v Zagrebu. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju ter ogrskima kraljema svetemu Štefanu I. ter svetemu Ladislavu I. Je največja cerkev na Hrvaškem.

Graditi se je začela z ustanovitvijo zagrebške škofije. Slog arhitekture je bil romansko-gotski. Gradnja je trajala sorazmerno dolgo, tako da je bila cerkev zgotovljena in posvečena šele leta 1217. Kmalu zatem je bila močno poškodovana zaradi vdora Mongolov leta 1242, a jo je škof Timotej (1263–1287) začel temeljito prenavljati v gotskem stilu.

Obnova se je nadaljevala v 14. in 15. stoletju. V 16. stoletju je bila katedrala utrjena z obzidjem in stolpi, v 17. pa je dobila svoj masiven renesančni zvonik. Požari in vdori sovražnikov so jo večkrat poškodovali, a največ škode je utrpela v potresu leta 1880. Po potresu je bila izpeljana temeljita obnova katedrale v neogotskem stilu (1880–1906) po načrtih avstrijskega arhitekta Friedricha von Schmidta, dela pa je vodil Hermann Bollé. Takrat je cerkev dobila današnjo podobo z dvema zvonikoma, visokim ostrešjem, novimi stebri in oltarji, ki so zamenjali baročne iz 18. stoletja. Namesto starih grobnic škofov in imenitnikov je bila zgrajena nova grobnica izza glavnega oltarja za zagrebške nadškofe. Med drugimi so v cerkvi pokopani: hrvaška mučenca Peter Zrinski in Fran Krsto Frankopan, katerih kosti so bile semkaj prinešene leta 1919 iz Wiener Neu Stadta, Ivan Anton Zrinski, Evgen Kvaternik, in drugi. V njej počivajo tudi prvi zagrebški nadškof Jurij Haulik, kakor tudi zadnji trije zagrebški nadškofi blaženi Alojzije Stepinac, Franjo Šeper in Franjo Kuharić.

5. junija 2011 je stolnico obiskal papež Benedikt XVI., kjer je molil na Stepinčevem grobu.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]