Stilit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Stilit (tudi stebrni svetnik) je asket iz prvih stoletij krščanstva, ki živi na stebru (grško stylos). Ta precej ekstravagantna vrsta meništva se je pojavila v Siriji v 5. stoletju. Ker je ena od bistvenih sestavin meništva odmik od družbe, so nekateri to storili tako, da so pobegnili v puščavo, nekateri v gore, nekateri pa so za simbolično »goro« vzeli kakšen steber opuščenega poganskega svetišča. Kapitel stebra so si obdali z ograjo, ki je onemogočala padec, saj so nekateri stiliti ostali na svojem stebru neprekinjeno več let. Živeli so izjemno strogo, se postili in posvečali molitvi. Za najnujnejši stik s svetom so uporabljali škripec. K nekaterim so že za časa njihovega življenja romali verniki po blagoslov ali nasvet. Najbolj znamenit stebrni svetnik je sveti Simeon Stilit. V bizantinskem svetu je ta način življenja ugasnil v 13. stoletju, med ruskimi pravoslavnimi pa je trajal še tja v 15. stoletje.