Pojdi na vsebino

Stavba Narodne skupščine Republike Srbije

Stavba Narodne skupščine Republike Srbije
Дом Народне скупштине
Dom Narodne skupštine
Zemljevid
Splošni podatki
Arhitekturni slogneorenesančna
neobaročna arhitektura
NaslovTrg Nikola Pašić 13
NaseljeBelgrade
DržavaSrbija
Koordinati44°48′42″N 20°27′57″E / 44.81167°N 20.46583°E / 44.81167; 20.46583
Trenutni najemnikiNarodna skupščina Republike Srbije
Začetek gradbenih del1907
Dokončano1936
Projektiranje in gradnja
ArhitektKonstantin Jovanović
Spletna stran
parlament.rs

Stavba Narodne skupščine Republike Srbije (srbsko Дом Народне скупштине Републике Србије, latinizirano: Dom Narodne skupštine Republike Srbije) je sedež Narodne skupščine Republike Srbije. Stavba stoji na Trgu Nikole Pašića v Beogradu in je mestna znamenitost, ter turistična atrakcija. Stavba je bila prvotno namenjena za dom narodne skupščine Kraljevine Srbije, med letoma 1936 in 2006 je bila sedež jugoslovanskega parlamenta in nato parlamenta Srbije in Črne Gore. Od leta 2006 služi kot kraj srečanj Narodne skupščine Srbije.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Stara stavba Državnega zbora je stala na vogalu ulic Kraljice Natalije in Kneza Miloša. Bila je skromna stavba, z osamosvojitvijo leta 1878 in nato z razglasitvijo kraljevine leta 1882 pa je njen videz postal nedostojen parlamenta suverene države, zato so se odločili za gradnjo nove stavbe Državnega zbora, zato so za njeno lokacijo izbrali območje v bližini nekdanje Batal mošeje. V tistem obdobju je bilo območje na obrobju Beograda.

Prve načrte za bodočo stavbo zakonodajnega zbora je leta 1891 izdelal arhitekt Konstantin Jovanović, ki je zasnoval tudi stavbo Državnega zbora v Sofiji v Bolgariji. Njegovi načrti so bili nato nekoliko spremenjeni zaradi nove državne ustave. Arhitekt Jovan Ilkić je leta 1901 zmagal na natečaju za oblikovanje, pri čemer se je držal Jovanovićevega osnovnega načrta.

Gradnja se je začela 27. avgusta 1907, ko je bil temeljni kamen stavbe položen v prisotnosti kralja Petra I., prestolonaslednika Jurija, članov parlamenta in diplomatskega zbora. Njena listina, zapečatena v temeljni kamen med slovesnostjo, je nosila imena kralja, metropolita in glavnega arhitekta Jovana Ilkića. Gradnja je trajala do leta 1936, saj so jo prekinile balkanske vojne, prva svetovna vojna in velika gospodarska kriza. Prvo nadstropje je bilo dokončano pred izbruhom prve svetovne vojne. Prvotni projekt Jovana Ilkića je bil nekoliko spremenjen zaradi ustanovitve Kraljevine Jugoslavije, saj je njena ustava določala dvodomno (namesto enodomno) zakonodajno telo. Po Ilkićevi smrti leta 1917 je projekt vodil njegov sin, arhitekt ministrstva za gradbeništvo Pavle Ilkić. Njegove naloge so vključevale izvedbo potrebnih sprememb in dokončanje prvotnega načrta. Gradnja se je nadaljevala od leta 1920 do 1926, ko je bila ponovno prekinjena. Odločitev o naslednji fazi je bila sprejeta po atentatu na kralja Aleksandra I. leta 1934.[1] Njeno notranjost, dokončano leta 1938, je zasnoval ruski arhitekt Nikolaj Krasnov, ki je zasnoval vse podrobnosti: lestence, svetilke, ročaje, okna in pohištvo. Stavba Državnega zbora je bila po 29 letih gradnje posvečena 18. oktobra 1936 v prisotnosti kralja Petra II. Prvo plenarno zasedanje parlamenta je bilo dva dni pozneje, do konca leta pa je bila stavba v celoti dokončana. Pred stavbo je bil leta 1939 postavljen kip Tome Rosandića, Igrali se konji vrani (Igra črnih konj).

Stavba Državnega zbora v poznih 1930-ih

Po invaziji na Jugoslavijo leta 1941 in med drugo svetovno vojno je bila v stavbi nemško visoko poveljstvo za jugovzhodno Evropo. Po drugi svetovni vojni je bila stavba uporabljena kot prostor za sestanke Zvezne skupščine Jugoslavije.

Zaradi svoje arhitekturne, kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti je bila stavba Državnega zbora leta 1984 razglašena za kulturni spomenik. Stavba je bila poškodovana med demonstracijami 5. oktobra 2000, ko je bilo ukradenih približno 91 umetniških del; našli so jih petintrideset, 56 pa jih je še vedno pogrešanih.[2] Tudi sama stavba je bila poškodovana, vendar so jo popravili.

Stavba državnega zbora je bila predstavljena v filmu Coriolanus iz leta 2011.[3]

Medaljoni na pročelju (od leve proti desni: Demosten, Cicero, Palas Atena in Periklej

Stavba, ki obsega približno 13.400 m2, je zasnovana v neobaročnem slogu in ima štiri nadstropja: klet, pritličje, prvo nadstropje in mansardo, z mezanini pod kletjo, med kletjo in pritličjem ter med pritličjem in prvim nadstropjem.

Osrednjemu rizalitu stavbe dominira portik s trikotnim timpanonom, nad katerim je kupola z laterno na vrhu. Njena zunanja zasnova (z rustikalnim zelenim kamnom iz Ripanja za klet) ter oblika oken in pilastrov, ki se raztezajo skozi obe osrednji ravni in se končajo s strešnim vencem z balustrado, kažejo na neorenesančne in neobaročne modele. Edini plastični okraski so medaljoni s podobami Perikleja, Atene, Demostena in Cicerona, ki jih je izdelal kipar Đorđe Jovanović, na stranskih straneh. Skulpturo angela z baklo in oljčno vejico nad portali je zasnoval kipar Petar Palavičini. Ograjo iz leta 1937 z okrasnimi kandelabri in dvema stražarnicama s stiliziranimi lučmi na vrhu je zasnoval Krasnov; ograja je stala do leta 1956, ko so jo odstranili.

Notranja zasnova vključuje približno 100 pisarn, veliko in malo dvorano ter štiri konferenčne sobe, osrednji preddverje s kupolo, polikromirane stene s stebri, pilastri, nišami in ložami ter marmorna tla. Knjižnica v prvem nadstropju, velika 165 kvadratnih metrov, vsebuje več kot 60.000 knjig. Stavba je okrašena s 23 freskami in številnimi slikami, kipi in drugimi umetniškimi deli.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ А. Кадијевић, Естетика архитектуре академизма XIX-XX век, Београд 2005. Политика online, Belgrade from the Russian perspective, accessed on 11.10.2013. http://www.politika.rs/rubrike/Magazin/Beograd-iz-ruskog-ugla.lt.html Arhivirano 22 February 2014 na Wayback Machine. Вечерње новости online, The influence of Russian architects in Belgrade, accessed on 11.10.2013. http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:351235-Uticaj-ruskih-arhitekata-u-Beogradu Arhivirano 26 April 2013 na Wayback Machine. С. Г. Богуновић, Архитектонска енциклопедија Београда XIX и XX века, архитекти, том II, Београд 2005.
  2. ↑ »Državna umetnička riznica bez premca«. Večernje novosti. 21. marec 2013. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2013. Pridobljeno 7. julija 2013.
  3. ↑ »Ralph Fiennes filming "Coriolanus" in Serbia«. Reuters. 10. marec 2010. Arhivirano iz spletišča dne 21. aprila 2021. Pridobljeno 1. julija 2017.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]