Sovjetska podmornica K-222

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Papa class SSGN.svg Papa-class submarine
Podmornica K-222 na preizkušanju
Zgodovina
Sovjetska zveza
Ladjedelniška št: 501[1]
Začetek gradnje: 28. december 1963[1]
Splavitev: 21. december 1968[1]
Dana v uporabo: 31. december 1969[1]
Vzeta iz uporabe: Od 1984 v rezervi, iz seznama vojne mornarice odstranjena 1989, zastava Ruske vojne mornarice spuščena 1999
Usoda: Razrezana leta 2010 v ladjedelnici Zvjozdočka, Severodvinsk, med letoma 2014 in 2015 je bilo iz jedrskega reaktorja odstranjeno jedrsko gorivo
Splošne značilnosti
Razred: Razred Ančar
Tip: Jurišna jedrska podmornica
Izpodriv:
  • Na površju: 5280 t
  • Potopljena: 7100 t
Dolžina: 106,9 m (350 čevljev 9 col)
Širina: 11,6 (38 čevljev 1 cola)
Ugrez: 8 m (26 čevljev 3 cole)
Pogon:
Hitrost: 44,7 vozla (82,8 km/h; 51,4 mi/h)
Avtonomna plovba: 70 dni
Testna globina: 400 m (1312 čevljev 4 cole) (ocena)
Maksimalna posadka: 82 (25 častnikov)
Senzorji in
procesni sistemi:
  • Sonarski sistem MGK-300 "Rubin"
  • Sistem za nadzor ognja torpedov "Ladoga-P-661"
  • Navigacijski sistem "Sigma-661"
  • Sonarski sitem za odkrivanje morskih min MG-509 "Radijan-1"
  • Radarska sistema RLK-101 "Albatros" in MTP-10
  • Sistem za odkrivanje prijatelj/sovražnik "Nihrom"
  • Radijska obveščevalna postaja[2]
Oborožitev:

Sovjetska podmornica K-222 je bila edina predstavnica razreda jurišnih jedrskih podmornic Ančar (rusko: Проект 661 Анчар, Projekt 661 AnčarAntiaris toxicaria, NATO oznaka: Papa) Sovjetske vojne mornarice. Z največjo hitrostjo 44,7 vozla (82,8 km/h; 51,4 mi/h) je bila najhitrejša podmornica na svetu.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oblikovanje podmornice se je začelo leta 1959 v oblikovalskem biroju OKB-16 (pozneje združen s SKB-143 v biro Malahit). Glavni inženir je bil sprva Nikolaj Isanin, pozneje pa Nikolaj Šulženko. Sovjetska vojna mornarica je zahtevala da so vsi sistemi na novo razviti, zaradi česar je bilo oblikovanje zelo počasno. Namenjena je bila prestrezanju udarnih skupin letalonosilk. Bila je tudi prva podmornica s trupom iz titana. Podmornico K-222 sta poganjala dva majhna tlačnovodna reaktorja. Vir električne energije v sili je bil akumulator, kot ena redkih v Sovjetski vojni mornarici pa dizelskih generatorjev ni imela. Oborožena je bila z desetimi manevrnimi izstrelki P-70 Ametist (NATO oznaka: SS-N-7 Starbright). Izstrelke je bilo možno naložiti samo v pristanišču. Bila je prva podmornica, ki je lahko izstrelke izstrelila iz potopljenega položaja iz navpičnih izstrelitvenih celic.

Razred Ančar je bil predhodnik razredov Alfa in Barakuda. Pri podmornicah teh razredov naj bi uporabili sisteme, preizkušene na podmornici K-222.

Zaradi visokih stroškov in razvoja in izdelave je podmornica v Sovjetski vojni mornarici dobila vzdevek "zlata ribica" (rusko: Золотая рыбка, Zolotaja ribka).

Podmornica K-222 na tovarniškem preizkušanju leta 1969

Njen gredelj je bil položen pod imenom K-18, vendar je bila 27. januarja 1965 preimenovana v K-162 in 15. januarja 1978 v K-222. Leta 1969 je bila predana vojni mornarici in leta 1970 je prispela v pomorsko oporišče Severne flote Zaozjorsk v zalivu Zapadnaja Lica.

30. marca 1971 je vplula v Motovski zaliv v Barentsovem morju z namenom preizkusa največje hitrosti. Najvišji častnik na krovu je bil namestnik komandirja 11. divizije podmornic kapitan 1. stopnje Ernest Bulon. Dogodek naj bi se zgodil v uvodu 26. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze, vendar je bil odhod na morje zaradi nevihte prestavljen. Pozneje je podmornica v dveh poskusih dosegla na 100 % moči jedrskih reaktorjev najvišjo hitrost 44,85 vozla (83,06 km/h), v tretjem pa ni bilo mogoče nadzorovati turbin in je bil prekinjen, zato je kot uradna najvišja dosežena hitrost ostala hitrost 44,7 vozla.

Med 25. septembrom in 4. decembrom 1971 je bila na odpravi v Atlantskem oceanu, v okviru katere je odplula iz Grenlandskega morja do Brazilske kotline, kjer je sledila letalonosilki Ameriške vojne mornarice Saratoga. Na krovu je bilo namesto običajnih 83 129 članov posadke. V dobrih dveh mesecih je podmornica prišla na površje le enkrat.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 "K-162 (6126349)". Miramar Ship Index. Pridobljeno dne 23. septembra 2009
  2. Проект 661 (ruščina). Deepstorm.ru. Pridobljeno dne 2011-02-24.
  3. "К-18, К-162, К-222 Проект 661" (ruščina). Deepstorm.ru. 2005-01-25. Pridobljeno dne 2011-02-24.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]