Podmornice razreda Kalmar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Razred Kalmar
K-333 Svjatoj Georgij Pobjedonosec leta 2016
Pregled razreda
Ime: Kalmar
Ladjedelnica: Sevmaš, Severodvinsk
Uporabniki:

 Sovjetska vojna mornarica

 Ruska vojna mornarica
Predhodni: Murena-M
Naslednji: Delfin, Akula
Podrazredi: Projekt 09786
Izdelane ladje: 14
Aktivne ladje: 1
Upokojene ladje: 13
Splošne značilnosti [1][2]
Tip: Strateška jedrska podmornica
Izpodriv:
  • Na površini: 13.500 ton
  • Potopljena: 18.200 ton
Dolžina: 166 m
Širina: 12,3 m
Ugrez: 8,7 m
Globina:
  • Operativna: 320 m
  • Največja: 400 m
Pogon: Reaktorski sistem OK-700A (dva VM-4S tlačnovodna reaktorja, (2*90 MW)), ki poganja 2 parni turbini, ki zagotavljata 44.700 kW (59.900 KM) 2 petlistnim propelerjem
Hitrost:
  • Na površini: 14 vozlov
  • Potopljena: 24 vozlov
Doseg: Neomejen, razen z zalogami hrane
Maksimalna posadka: 40 častnikov, 90 mornarjev
Oborožitev:
  • 16 × raket R-29R Visota
  • 4 × 533 mm torpedne cevi na premcu
  • 16 torpedov 53-65 (SET-65, SAET-60M, 53-65K, 53-65M)

Razred Kalmar (rusko Проект 667БДР Кальмар, Projekt 667BDR Kalmar – užitni ligenj (Loligo vulgaris)) je razred strateških jedrskih podmornic Sovjetske in Ruske vojne mornarice. Oborožene so s sistemom D-9R s 16 medcelinskimi podmorniškimi balističnimi raketami na tekoče gorivo R-29R.

Razred Kalmar je razvil konstruktorski biro Rubin, generalni konstruktor pa je bil Sergej Nikitič Kovaljov.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dvostopenjska podmorniška balistična raketa na tekoče gorivo R-29R predstavlja nadaljnji razvoj rakete R-29, od katere se razlikuje po prisotnosti deljivih bojnih glav s konicami samostojnega usmerjanja. Rakete so lahko nosile različne kombinacije bojnih glav – eno, tri ali sedem. Rakete so tudi opremljene z nadgrajenim astro-inercialnim vodenjem s satelitsko navigacijo,[4] zaradi česar so imele večjo natančnost (~900 m) in posledično večjo potencialno škodo proti vojaškim tarčam.

К-433 na remontu v Bolšom Kamnu
Raketne cevi

Za to raketo je leta 1972 konstruktorski biro Rubin začel razvijati strateške jedrske podmornice projekta 667BDR Kalmar, nadaljnji razvoj projekta 667BD Murena-M. Nadzorni sistem D-9R podmornic je omogočal izstrelitev celotnega tovora raket v eni salvi,[5] kar je bilo prvič v zgodovini Sovjetske vojne mornarice. Podvodno izstrelitev je možno izvesti na globini do 50 m pri hitrosti 6 vozlov.

Podmornice imajo na premcu štiri 533 mm torpedne cevi za torpede 53-65 z zračnim sistemom izstreljevanja, ki omogoča izstrelitev na globini do 250 m.[6]

Na podmornicah je nameščen sonar MGK-400 Rubikon (razen K-424, ki uporablja starejši sistem MGK-100 Kerč), ki je modernizirana različica sonarja MGK-300 Rubin[7] in je bil razvit v Osrednjem znanstveno-raziskovalnem inštitutu Morfizpribor pod vodstvom glavnega konstruktorja Sergeja Mihajloviča Šelehovega (heroj socialističnega dela, red Lenina).

Po letu 1980 je bilo izvedenih sedem transarktičnih medflotskih prehodov (s Severne na Tihooceansko floto) strateških jedrskih podmornic projekta 667BDR.[8] Podmornice so imele velike težave pri prečkanju plitkega Čukotskega morja na območju Wranglovega otoka. Globine tam ne presegajo 50 m. Veliko nevarnost so predstavljala ogromna ledena polja. Prostor med ledenim pokrovom in ladjo pogosto ni presegal 3–4 m pri globini pod gredljem 4–5 m.

17. oktobra 2019 je Rjazan poskušal izstreliti dve raketi R-29R, vendar je ena ostala v cevi.[9]

Trup[uredi | uredi kodo]

Trup podmornic je podoben kot pri predhodnem razredu Murena-M, le da je podaljšan. Podmornice imajo dvojni trup (zunanji lahki in notranji tlačni) in so razdeljene na deset odsekov. Prečne pregrade med temi odseki so konstruirane za pritisk 40 atmosfer.[10] Tlačni trup je narejen iz jekla AK-29 (debelina 40 mm) in je z vodotesnimi pregradami razdeljen na deset odsekov:

1.: torpedni,
2.: baterijski in bivalni,
3.: poveljniška točka,
4.: prednji raketni,
5.: zadnji raketni,
5bis.: bivalni,
6.: dizelgeneratorski,
7.: reaktorski,
8.: prednji turbinski,
9.: zadnji turbinski,
10.: elektromotorni, krma.

Pregrade odsekov zdržijo pritisk 10 kp/cm2, pregrade odsekov-zatočišč – 1., 3. in 10., pa pritisk 40 kp/cm2.

Enote[uredi | uredi kodo]

Razred Kalmar – pomembni datumi
Ime Ladjedelnica Gredelj položen Splavljena Predana Flota Status
K-424 Sevmaš 30. januar 1974 11. februar 1976 30. december 1976 Severna Upokojena 28. marca 1995,[11] razrezana 1998
K-441 7. maj 1974 25. maj 1976 31. oktober 1976 Tihooceanska Upokojena 28. marca 1995,[11] razrezana 2000
K-449 19. julij 1974 29. julij 1976 5. februar 1977 Tihooceanska V rezervi od 1996,[11] upokojena 2001, razrezana 2008
K-455 16. oktober 1974 16. avgust 1976 30. december 1976 Tihooceanska V rezervi od 1998–99,[11] upokojena 2000, razrezana 2003
K-490 6. marec 1975 27. januar 1977 30. september 1977 Tihooceanska V rezervi od 1998–99,[11] upokojena 2003, razrezana 2006
K-487 9. junij 1975 4. april 1977 27. december 1977 Severna V rezervi od 1998,[11] upokojena 1998, razrezana 1999
Borisoglebsk 23. september 1975 13. avgust 1977 30. december 1977 Severna[11] Upokojena 9. decembra 2008,[12] razrezana 2010[3]
Zelenograd 29. december 1975 26. januar 1978 30. november 1978 Tihooceanska V rezervi od 2010, upokojena junija 2010, razrezana 2016
Petropavlovsk-Kamčatski 19. avgust 1976 13. januar 1979 28. september 1979 Tihooceanska Upokojena 19. novembra 2010,[13] razrezana 2021
Podolsk 19. februar 1977 30. april 1979 27. november 1979 Tihooceanska Upokojena 2016,[14] razrezana 2020
K-180 27. december 1977 8. januar 1980 25. september 1980 Tihooceanska[11] Upokojena 2003, razrezana 2008[15]
Svjatoj Georgij Pobjedonosec 24. avgust 1978 20. junij 1980 15. december 1980 Tihooceanska Upokojena 2018,[14] čaka na razrez
Orenburg (prej K-129) 9. april 1979 15. april 1981 5. november 1981 Severna Predelana v podmornico za posebne namene 1994–2002 (Projekt 09786 – nosilka majhnih podmornic), na remontu od 2021[16]
Rjazan 31. januar 1980 19. januar 1982 17. september 1982[17] Tihooceanska Upokojena[18][9][19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Океанский щит России: Часть 2« [Ocean Shield of Russia: Part 2]. flot.com (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 11. julija 2011.
  2. ↑ »Проект 667БДР «Кальмар» (NATO - "Delta III")« [Project 667BDR "Kalmar"]. DeepStorm (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. septembra 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 »Zvezdochka experts discharged nuclear fuel from SSBN Borisoglebsk«. Rusnavy.com. 10. marec 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2010. Pridobljeno 30. septembra 2010.
  4. ↑ Владимир Щербаков, иллюстрации Михаила Дмитриева, Подводный меч (№5 (2800), Май 2007 Рубрика «Арсенал» izd.), Вокруг Света
  5. ↑ »«Государственный ракетный центр имени академика В.П. Макеева»«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. februarja 2012. Pridobljeno 11. februarja 2010.
  6. ↑ »Торпеда 53-65 (для 533 мм торпедного аппарата)«. Arhivirano iz spletišča dne 13. decembra 2009. Pridobljeno 19. februarja 2010.
  7. ↑ »Крылатая ракета подводных лодок П-120 «Малахит»«. rusunderwater.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2013. Pridobljeno 10. februarja 2010.
  8. ↑ »"Атрина". Проект 667-БДР «Кальмар» • Delta-III class«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2012. Pridobljeno 19. januarja 2011.
  9. ↑ 9,0 9,1 Marrow, Alexander (21. oktober 2019). »Russian nuclear submarine aborts ballistic missile test«. Reuters. Pridobljeno 21. oktobra 2019.
  10. ↑ »Ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта 667.БДР«. Arhivirano iz spletišča dne 4. januarja 2012. Pridobljeno 13. februarja 2010.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 11,7 Apalkov, Yu.V. (2002). Корабли ВМФ СССР (Vol. 1, Part 1) [Ships of the Soviet Navy]. Sankt-Peterburg: Galeya Print. ISBN 5-8172-0069-4.
  12. ↑ »Началась утилизация АПЛ «Борисоглебск»« [The dismantling of the Borisoglebsk nuclear submarine has begun]. Bellona.ru (v ruščini). 9. december 2008. Arhivirano iz spletišča dne 5. septembra 2011. Pridobljeno 30. septembra 2010.
  13. ↑ »К-211, "Петропавловск-Камчатский", Проект 667БДР« [K-211, "Petropavlovsk-Kamchatsky", Project 667BDR]. DeepStorm (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 7. oktobra 2018. Pridobljeno 16. maja 2019.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Two Project 667BDR submarines withdrawn from service«. Russianforces.org. 14. marec 2018. Arhivirano iz spletišča dne 27. julija 2018. Pridobljeno 30. marca 2018.
  15. ↑ »К-180, Проект 667БДР« [K-180, Project 667BDR]. Deepstorm (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2011. Pridobljeno 21. oktobra 2010.
  16. ↑ »K-129, KC-129, БС-136, "Оренбург", проекты 667БДР, 09786« [K-129, KC-129, BS-136, "Orenburg", projects 667BDR, 09786]. DeepStorm (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2011. Pridobljeno 30. septembra 2010.
  17. ↑ »Russian nuclear submarine makes 30-day trip under Arctic ice«. Rusnavy.com. 1. oktober 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. septembra 2011. Pridobljeno 30. septembra 2010.
  18. ↑ »Ryazan Project 667BDR submarine is back in service«. Russianforces.org. 15. februar 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2018. Pridobljeno 16. maja 2019.
  19. ↑ »К-44 "Рязань", проект 667БДР« [K-44 "Ryazan", project 667BDR]. DeepStorm (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 30. aprila 2012. Pridobljeno 16. maja 2019.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Podmornice razreda Kalmar.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Podmornice_razreda_Kalmar&oldid=6151062«