Sonetni venec pri Slovencih
Sonetne vence so poleg Franceta Prešerna pisali naslednji slovenski avtorji:
Slovenski avtorji sonetnih vencev[uredi | uredi kodo]
- Anton Umek - Okiški: Pozdrav zvezdi na morji ter Domovini
- Josip Stritar: Slovo
- Janez Menart: Ovenela krizantema
- Kajetan Kovič: Sibirski ciklus
- Tone Pavček: Soneti za sina, Soneti za Marto
- Ciril Zlobec: Ljubezen dvoedina, Zaliv
- Veno Taufer: Rotitve, Žalostni del veselega venca
- France Balantič: Venec
- Boris A. Novak
- Vuk Ćosić s pomočjo UI: Nacija – Kultura: Delo (2022)
Sonetni venci sonetnih vencev[uredi | uredi kodo]
- Srečko Lampret: Slovenski narod (2020)
- Janko Moder: Sla spomina (1994)
- Valentin Cundrič: Na gori spremenjenje: Dva velika sonetna venca (1987, 1993)
- Mitja Šarabon: Sonetni venec sonetnih vencev (1971)
France Balantič: Venec (1940)[uredi | uredi kodo]
Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
Balantič se je pisanja sonetnega venca učil predvsem pri Prešernu, ampak ga vseeno ni posnemal, ampak je zasnoval lasten način pisanja. Vrh pri njemu tvorita sedmi in osmi sonet, v njegovem vencu pa se prepletajo naslednje teme: smrt, narava in Bog. Zgradba in vsebina sta v sonetih povezani simetrično, in sicer prvi sonet govori o obupu pred smrtjo štirinajsti pa o ljubezenski pomirjenosti in podobno v ostalih dvojicah sonetov. Iz te povezanosti med soneti lahko sklepamo na dovršeno kompozicijo Balantičevega Venca.
Viri in literatura[uredi | uredi kodo]
- Valentin Cundrič, 1987: Na gori spremenjenje. Sonetni venec sonetnih vencev. Jesenice: /.
- Mitja Šarabon, 1971: Sonetni venec sonetnih venec. Ljubljana: DZS.
- France Balantič, 1944: Venec. Ljubljana: /.