Sodni dan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Poslednja sodba, ilustracija iz rokopisa Très Riches Heures, okoli 1410

Sódni dan ali dán poslédnje sôdbe je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.

Sodni dan v krščanstvu[uredi | uredi kodo]

V sodni dan veruje velika večina kristjanov. Poslednja sodba je omenjena tudi v nicejsko-carigrajski veroizpovedi, ki jo priznava velika večina kristjanov.

Po prepričanju Rimskokatoliške in pravoslavnih Cerkva, pa tudi po prepričanju nekaterih protestantov bo ob koncu sveta Bog telesno obudil mrtve, tako da jim bo ustvaril nova telesa in jih združil z ustreznimi dušami (telesno vstajenje).

Potem (ali tudi kar hkrati) bo Jezus Kristus (Bog Sin) dokončno presodil, kateri ljudje so bili slabi in kateri dobri. Slabe čaka večni pekel v prenovljeni podobi, saj bodo imeli zdaj tudi telesa in bodo v peklu tudi telesno trpeli. Dobre ljudi čaka kraj večnega duševnega in telesnega užitka, ki ga nekateri kristjani enačijo s prenovljenimi nebesi, drugi pa verujejo, da bo Bog na novo oživljene ljudi naselil na zemlji, ki pa bo prenovljena tako, da bo enaka rajskemu vrtu. Nekateri protestanti verujejo samo v telesno vstajenje dobrih (slabi pa pač ne bodo oživljeni).

V Rimskokatoliški Cerkvi je dolgo veljal nauk, da je večina ljudi zelo grešna in da bo zato dan poslednje sodbe za večino ljudi zelo neugoden dogodek. Temu je bila posvečena liturgična pesnitev Strašen dan bo dan plačila (Dies irae - Dan jeze). Tako gledanje je ovrgel drugi vatikanski koncil, ki je poudaril neizmerno Božjo ljubezen, usmiljenje in odpuščanje. Koncil je tudi črtal omenjeno pesnitev iz rimskega misala.

Tudi v nekaterih pravoslavnih Cerkvah je bilo (ali je še) razširjeno prepričanje, da se bo poslednja sodba za veliko ljudi slabo končala.

Sodni dan v islamu[uredi | uredi kodo]

Tudi muslimani verujejo, da bodo nekoč v prihodnosti, na dan vstajenja (arabsko: يوم القيامة [javm al-kijama]) vsi ljudje telesno obujeni od mrtvih. Potem se bo začela poslednja sodba. Nepravični bodo pod težo grehov padli v peklensko brezno (arabsko: جهنم‎ [džehenem]), pravični pa bodo prišli v rajski vrt (arabsko: جنّة [džana]).

Sodni dan v prispodobi[uredi | uredi kodo]

Ker naj bi se poslednja sodba zgodila ob koncu oziroma uničenju sveta, se je med ljudmi uveljavila uporaba izraza sodni dan za opis katastrofalnih dogodkov (npr.: »Ko je prišel cunami, je bilo kot na sodni dan.«) ali vsaj velikega nereda (npr.: »V otroški sobi je bil pravi sodni dan.«).


Glej tudi[uredi | uredi kodo]