Singenit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Singenit
Koničast kristal singenita; velikost: 4,4 x 1,3 x 0,6 cm)
Splošno
KategorijaVI. razred: Sulfati, kromati, molibdati in volframati
Kemijska formulaK2Ca(SO4)2•H2O
Strunzova klasifikacija07.CD.35 (sulfati)
Klasifikacija DANA29.03.01.01 (hidrirani kisli in običajni sulfati)
Kristalna simetrijamonoklinska – prizmatična
H.-M. simbol: (2/m)
prostorska skupina: P 21/m
Osnovna celicaa = 9,77 Å, b = 7,14 Å, c = 6,25 Å; β = 104,01°
Lastnosti
Molekulska masa328,42 g/mol
Barvabrezbarven, mlečno bel, zaradi nečistoč tudi bledo rumen
Kristalni habitploščati do prizmatični kristali, ploščičasti skupki in kristalasta skorja
Kristalni sistemmonoklinski
Dvojčičenjepogosti kontaktni dvojčki na {101}
Razkolnostpopolna po {110} in {100}, razločna po {010}
Lomškoljkast
Žilavostkrhek
Trdota2,5
Sijajsteklast
Barva črtebela
Prozornostprozoren do prosojen
Specifična teža2,579–2,603
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,501
nβ = 1,517
nγ = 1,518
Dvolomnostδ = 0,017
Kot 2V28° (izmerjen)
Sklici[1][2][3]

Singenit je redek kalijev kalcijev sulfatni mineral s formulo K2Ca(SO4)2•H2O. Pojavlja se v monoklinskih prizmatičnih kristalih in inkrustacijah.

Mineral je bil prvič opisan leta 1872 kot kopuča na halitu na nahajališču soli v Ivanovo-Frankovski oblasti v Ukrajini.[2] Ime izhaja iz grškega izraza συγγενής [siggenés] – soroden zaradi njegove kemijske podobnosti s polihalitom.[2][3]

Pojavlja se v oceanskih evaporitnih skladih, vulkanskih sublimatih, žilah v geotermalnih poljih in podzemnih jamah, kjer je nastal iz guana netopirjev. V solnih depozitih ga spremljata halit in arkanit, v jamskih okoljih pa bifosfamit, aftitalit, monetit, vitlokit, uricit, brušit in sadra.[1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869.