Sinestetičnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sinestétičnost, sinestezíja (grško synaithesis < syn - zveza + aesthesis - občutek, synaisthánomai - skupaj opažam), soobčutje, hkratni doživljaj je strokovni izraz, ki je v uporabi v psihologiji, književnosti, govorništvu in v glasbi. Predstavlja nevrološko mešanje čutov. Sinestet lahko na primer sliši barve, vidi zvoke ali okusi otipljive občutke. Čeprav se to dogaja osebam z avtizmom, pa nikakor ni značilno le zanje. Sinestezija se običajno pojavlja pri halucinogenih drogah, kot sta LSD in meskalin.

Sinesteti velikokrat skladno doživljajo odtenke barv, tonov zvokov in jakosti okusov in ti spet izzovejo dodatne občutke. Sinestet lahko na primer pri večji višini tona vidi močnejšo rdečo. Pri bolj gladki površini je lahko neki okus prijetnejši. Ta doživetja niso metaforična ali zgolj asociacije. Pojavljajo se nenamerno in so prisotna skozi celotno življenje. Nekateri mladi sinesteti lahko sicer v zrelejši dobi izgubijo to lastnost. Pomirjevala povečujejo globino zaznavanja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]