Sergej Anatoljevič Starostin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sergej Anatoljevič Starostin
Portret
Sergej Anatoljevič Starostin, Zvenigorod, 2. junij 2005
Izvirno imeСергей Анатольевич Старостин
Rojstvo24. marec 1953({{padleft:1953|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})
Moskva, RSFSR, Sovjetska zveza[1]
Smrt30. september 2005({{padleft:2005|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (52 let)
Moskva
BivališčeFlag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Zastava Rusije Rusija
NarodnostZastava Rusije ruska
Področjazgodovinsko jezikoslovje glotokronologija jezikoslovna rekonstrukcija velikega dosega (nostratski in Dené-kavkaški jeziki) naglasoslovje (praindoevropski naglas)
Poznan poDené-kavkaški jeziki,
rekonstrukcija praaltajskega jezika, prasevernokavkaškega jezika, prajenisejskega jezika, pratibeto-burmanskega jezika, prakirantskega jezika,
rekonstrukcija stare kitajščine, prajaponščine,
rekalibrirana glotokronologija
VpliviAron Borisovič Dolgopoljski, Vladislav Markovič Ilič-Svitič, Andrej Anatoljevič Zaliznjak, Vladimir Antonovič Dibo, Sergej Jevgenjevič Jahontov
Vplival naMerritt Ruhlen, John D. Bengtson

Sergej Anatoljevič Starostin, (rusko Серге́й Анато́льевич Ста́ростин), ruski jezikoslovec, * 24. marec 1953, Moskva, † 30. september 2005, Moskva.[2]

Starostin je največ deloval na področju zgodovinskega in primerjalnega jezikoslovja. Najbolj je znan po svoji jezikoslovni rekonstrukciji domnevnih prajezikov, med drugim po svojem delu o sporni teoriji altajskih jezikov, reformulaciji domneve o Dené–kavkaških jezikih in predlogu za še zgodnejši borejski jezik. Bil je tudi tvorec široko sprejete rekonstrukcije stare kitajščine.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 sta Starostin in Djakonov predlagala, da hurito-urartski jeziki pripadajo družini severnokavkaških jezikov. Starostin je rekostruiral prakirantski, pratibeto-burmanski, prajenisejski, prasevernokavkaški jezik in praaltajski jezik. Razvil je teorijo, ki izvira od uzbeškega zgodovinarja in kana Abulgazija Bahadurja iz 17. stoletja, dalje pa je podprta z delom Gustafa Johna Ramstedta v zgodnjem 20. stoletju, da je japonščina altajski jezik.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #136040411 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. The Tower of Babel (angleščina), Starling.rinet.ru, 2005-09-30, pridobljeno dne 2012-08-07 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • The Tower of Babel spletni vir s podatki o večini družin evroazijskih jezikov (angleško) (rusko)