Sens

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 48° 14' 51" severne širine, 3° 17' 16" vzhodne dolžine

Občina Sens
Katedrala sv. Štefana, Sens

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 03° 17' 16" E
Zemljepisna širina: 48° 14' 51" N
Uprava
Država Francija
Regija: Burgundija
Departma: Yonne (podprefektura)
Okrožje: Sens
Kanton: Sens-Jugovzhod
Sens-Severovzhod
Sens-Zahod
Interkomunaliteta: Skupnost občin Sénonais
Župan: Marie-Louise Fort
(2014–2019)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 62 m–205 m
(povpr. 254 m)
Površina kopnega:¹ 21,91 km²
Prebivalstvo
(2016)
26.688
 - gostota: (2016) 960/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 89387/ 89100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Sens je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefekturi departmaja Yonne. Leta 2016 je mesto imelo 26.688 prebivalce.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto naj bi bilo eno od oppidumov Senonov, enega najstarejših keltskih plemen v Galiji. To je večkrat omenil kot Agedincum Julij Cezar[1] v svojih Commentarii de bello Gallico.

Rimsko mesto je bilo zgrajeno v 1. stoletju pr. n. št. in še danes ohranja okostje rimskega načrta ulic.[2] Amijan Marcelin je to mesto omenil kot Senones (oppidum Senonas), kjer se je prihodnji cesar Julijan nekaj mesecev soočil z obleganjem Alemanov, vendar ni postal upravno središče vse do reorganizacije rimskega imperija leta 375, ko je je bil glavno mesto Lugdunske Galije (Lugdunensis Quarta).

V srednjem veku so njegovi nadškofi[3] imeli prestižno vlogo primasa Galije in Nemčije. Hôtel de Sens v Parizu je bil njihovo uradno prebivališče v tem mestu. Nadškofija Sens je vladala nad škofijami Chartres, Auxerre, Meaux, Pariz, Orléans, Nevers in Troyes, povzeto v kratici CAMPONT.

Od leta 1135 je bila stolnica v Sensu, posvečena svetemu Štefanu, obnovljena kot ena od prvih gotskih stolnic. Tam se je leta 1234 Ludvik IX. Francoski poročil z Margareto Provansalsko. Sens je bil mesto sojenja Pierru Abélardu (1079-1142), ob Senskem koncilu 1141. Papež Aleksander III. je nekaj časa preživel v mestu in tudi Tomaž Becket je del svojega izgnanstva preživel tukaj med letoma 1162 in 1165. Nadškofija Sens je gostila številne cerkvene koncile in tam je bil posvečen prvi nadškof Upsalle. Viljem iz Sensa je bil glavni arhitekt Canterburyjske stolnice.

V času verskih vojn je Sens doživljal težke čase.

Mesto je nazadovalo po tem, ko je bil Pariz leta 1622 povzdignjen v nadškofijo. Od leta 2002 je Sens ostaja nadškofija (čeprav sedež v Auxerreju od leta 1929?), vendar brez metropolitanske funkcije (brez palija ali pritožb zaradi poroke).

Kljub ustvarjanju novih regij je Sens še naprej predmet pariškega sodišča.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Burgundiji ob sotočju rek Yonne in Vanne, 73 km severozahodno od Auxerra in 120 km iz Pariza.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Sens je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Cerisiers, Chéroy, Pont-sur-Yonne, Saint-Julien-du-Sault, Sergines, Villeneuve-l'Arhevêque, Villeneuve-sur-Yonne s 103.860 prebivalci.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Mavricija, Sens
  • gotska stolnica svetega Štefana (francosko Cathédrale Saint-Étienne de Sens) iz sredine 12. stoletja je ena najzgodnejših gotskih stavb v Franciji, končana v 16. stoletju,
  • nadškofijska palača,
  • cerkev svetega Mavricija.

Pomembni meščani[uredi | uredi kodo]

  • Joseph ben Nathan Official, francosko-judovski kontroverznež. V 13. stoletju je živel verjetno v Sensu.
  • Samo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze (Sens je eno od dveh domnevnih rojstnih mest, drugo je Soignies).
  • Tomaž Becket, Canterburyjski nadškof. Leta 1164 se je zatekel v Sens, kjer je bil papež Aleksander III.
  • Louis Jacques Thénard, francoski kemik, izobražen na akademiji Sens.
  • Samson ben Abraham, Rabin iz 12. stoletja in pomemben Tosafist.
  • Jacques Almain (umrl 1515), znan teolog Collège de Navarre, znan po zagovarjanju sprav, se je rodil v Sensu
  • Victor Scipion Charles Auguste de La Garde de Chambonas, župan Sensa, brigadni general in francoski zunanji minister, na začetku francoske revolucije.
  • Je domnevno rojstno mesto arhitekta Viljema iz Sensa iz 12. stoletja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. The manuscripts of the Gallic War also give varied readings of Agendicum and Agetincum (William Smith, ed. A Dictionary of Greek and Roman Geography); the gilded statue of "Brennus" ("leader") surmounts the hôtel de ville.
  2. Its Cardo (rue de la République) in Decumanus Maximus (Grande Rue) se še vedno srečujeta pod skoraj pravim kotom.
  3. Že sredi 5. stoletja je škof Sensa postal nadškof, vendar se kult tradicionalnih ustanoviteljev Savinianov in Potentianov, ki ga Gregor Tourski ne omenja, ni pojavil vse do 8. stoletja, ko so bili dodani lokalnim recenzijam sedemdesetih apostolov. (Catholic Encyclopedia: Sens).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]