Sens

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 48° 14' 51" severne širine, 3° 17' 16" vzhodne dolžine

Občina Sens
Katedrala sv. Štefana, Sens

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 03° 17' 16" E
Zemljepisna širina: 48° 14' 51" N
Uprava
Država Francija
Regija: Burgundija
Departma: Yonne (podprefektura)
Okrožje: Sens
Kanton: Sens-Jugovzhod
Sens-Severovzhod
Sens-Zahod
Interkomunaliteta: Skupnost občin Sénonais
Župan: Daniel Paris
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 62 m–205 m
(povpr. 254 m)
Površina kopnega:¹ 21,91 km²
Prebivalstvo
(1999)
26.904
 - gostota: (1999) 966/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 89387/ 89100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Sens je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Yonne. Leta 1999 je mesto imelo 26.904 prebivalce.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v severni Burgundiji ob sotočju rek Yonne in Vanne, 73 km severozahodno od Auxerra.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Sens je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Cerisiers, Chéroy, Pont-sur-Yonne, Saint-Julien-du-Sault, Sergines, Villeneuve-l'Arhevêque, Villeneuve-sur-Yonne s 103.860 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju Sensa, katerega je v antiki naseljevalo galsko pleme Senones, se v Cezarjevih Commentarii de belo Galico večkrat omenja galo-romanska naselbina Agedincum. Po rimskem zgodovinarju iz 4. stoletja Ammianusu Marcellinusu se kraj omenja kot Oppidum Senonas, ko leta 375 ob reorganizaciji Rimskega cesarstva postane središče Lugdunensis Quarta.

V srednjem veku so njegovi nadškofje držali prestižno vlogo Primata Galije in Germanije s sedežem v pariški palači Hôtel de Sens. V mestni katedrali, posvečeni mučencu sv. Štefanu, sta se leta 1234 poročila francoski kralj Ludvik IX. in Margareta Provansalska. V Sensu se je odvijal sodni proces proti Pierru Abélardu (1079-1142), ob Senskem koncilu 1141.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Mavricija, Sens
  • gotska stolnica svetega Štefana (francosko Cathédrale Saint-Étienne de Sens) iz sredine 12. stoletja je ena najzgodnejših gotskih stavb v Franciji, končana v 16. stoletju,
  • nadškofijska palača,
  • cerkev sv. Mavricija.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]