Selim I. Geraj
| Selim I. Geraj | |
|---|---|
 | |
| Kan Krimskega Kanata (1. vladanje) | |
| Vladanje | 1671–1678 |
| Predhodnik | Adil Geraj |
| Naslednik | Murat Geraj |
| Kan Krimskega Kanata (2. vladanje) | |
| Vladanje | 1684–1691 |
| Predhodnik | Hadži II. Geraj |
| Naslednik | Sadet III. Geraj |
| Kan Krimskega Kanata (3. vladanje) | |
| Vladanje | 1692–1699 |
| Predhodnik | Sefa Geraj |
| Naslednik | Devlet II. Geraj |
| Kan Krimskega Kanata (4. vladanje) | |
| Vladanje | 1702–1704 |
| Predhodnik | Devlet II. Geraj |
| Naslednik | Gazi III. Geraj |
| Rojstvo | 1631[1] |
| Smrt | 14. december 1704 Bahčisaraj |
| Dinastija | Geraj |
| Religija | islam |
Selim I. Geraj ali Selim Kan Geraj (krimsko tatarsko I Selim Geray, turško 1. Selim Giray) je bil med letoma 1671 in 1704 štirikrat kan Krimskega kanata, * 1631, † 22. december 1704, Bahčisaraj, Krimski kanat.
Ozadje
[uredi | uredi kodo]Krimski kani so bili neposredni potomci mongolskega cesara Džingiskana. Po Džingiskanovi smrti leta 1227 se je cesarstvo razdelilo. Del cesarstva v vzhodni Evropi in severozahodni Aziji se je imenoval Zlata horda. V Zlati Hordi so sprejeli islam. Regija se je imenovala tudi Dešt-i Kipčak in je postala domovina poturčenih Kiplčakov in turški kanat. V zgodnjem 15. stoletju je bila Zlata horda razdeljena. Polotok Krim in pokrajine okoli njega so leta 1441 postali Krimski kanat, v katerem je vladala dinastija Geraj. Po delitvi Zlate horde Krimski kanat ni bil več glavna vojaška sila v vzhodni Evropi in je moral po osmanski invaziji na Krim leta 1478 priznati suverenost Osmanskega cesarstva. Kot islamska država je imel v Osmanskem cesarstvu privilegiran položaj.
Prvo vladanje (1671–1678)
[uredi | uredi kodo]Leta 1671 se je Selim I. prvič povzpel na prestol kot 25. kan Krimskega kanata. Med poljsko-turško vojno 1672–1676 se je leta 1672 pridružiti osmanski vojski in bil uspešen pri osvojitvi Bara v Ukrajini, ki je bila takrat del poljsko-litovske Republike obeh narodov.[2] V naslednji misiji je bil med obleganjem Čigirina (sedanja osrednja Ukrajina) leta 1677 neuspešen in zato odstavljen z vladarskega položaja.
Drugo vladanje (1684–1691)
[uredi | uredi kodo]Med veliko turško vojno sta bila Selimov naslednik Murat Geraj in Hadži Geraj odpuščena. Položaj krimskega kana je ponovno zasedel Selim I. Med drugim vladanjem je bil uspešen v bitkah z avstrijsko vojsko v Bolgariji in rusko vojsko v Ukrajini. Ko je bil za velikega vezirja imenovan Koprulu Fazil Mustafa Paša je zaradi različnih stališč in verjetno konkurence odstopil. K njegovi odločitvi bi lahko pripomogla tudi novica o smrti njegovega sina v veliki turški vojni.[3]
Tretje vladanje (1692–1699)
[uredi | uredi kodo]Selim I. je po odstopu odšel na romanje v Meko (hadž), ki je bila takrat na osmanskem ozemlju. V tem času so Koprulu Mustafa Pašo v bitki pri Slankamnu ubili, po drugi strani pa je bil novi kan Sefa Geraj nepriljubljen[4] in Velika porta je Selima I. na poti z romanja leta 1682 tretjič imenovala za krimskega kana. Med svojim tretjim vladanjem se je neprestano boril proti ruskemu carju Petru I. Velikemu. Vojna se je končala s sklenitvijo Karlovškega (1699) in Carigrajskega miru (1700). Po sklenitvi Karlovškega miru je Selim I. ponovno odstopil in se vrnil na svoje posestvo v Silivriju (zdaj predmestje Istanbula).
Četrto vladanje (1702–1704)
[uredi | uredi kodo]Selimov naslednik Devlet II. Geraj je načrtoval pohod na Moskvo, ki je za utrujeno Otomansko cesarstvo pomenil novo vojno.[4] Selim I. je med svojim zadnjim vladanjem odpravil notranji kaos na Krimu. Umrl je v Bahčisaraju na Krimu. 22. julija 1704 je bil pokopan v grobnici mošeje z njegovim imenom.
Osebnost
[uredi | uredi kodo]Selim I. ni bil samo vojak, ampak tudi talentiran pesnik in glasbenik. Napisal je Knjigo zmag (Zafername), v kateri je opisal svoje zmage nad Rusi pri Perekopu. Med pogostimi bivanji v Istanbulu je podpiral glasbenike, med njimi tudi Hafiza Posta (1630–1694).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ MAK
- ↑ Yaşar Yüce, Ali Sevim. Türkiye tarihi Cilt III. AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 168–169.
- ↑ An essay on khans Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine.. (turščina).
- ↑ 4,0 4,1 Nicholae Jorga. Geschichte des Osmanichen. Vol IV, (prevod Nilüfer Epçeli), Yeditepe Yayınları, İstanbul, 2009. str. 219, 248. ISBN 975-6480-21-1.
Selim I. Geraj Dinastija Geraj Rojen: 1631 Umrl: 22. december 1704
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Adil Geraj |
Kan Krimskega kanata 1671 – 1678 |
Naslednik: Murat Geraj |
| Predhodnik: Hadži II. Geraj |
Kan Krimskega kanata 1684 – 1691 |
Naslednik: Sadet III. Geraj |
| Predhodnik: Sefa Geraj |
Kan Krimskega kanata 1692 – 1699 |
Naslednik: Devlet II. Geraj |
| Predhodnik: Devlet II. Geraj |
Kan Krimskega kanata 1702 – 1704 |
Naslednik: Gazi III. Geraj |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
