Selim I. Geraj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Selim I. Geraj
Kan Krimskega Kanata
(1. vladanje)
Vladanje1671–1678
PredhodnikAdil Geraj
NaslednikMurat Geraj
Kan Krimskega Kanata
(2. vladanje)
Vladanje1684–1691
PredhodnikHadži II. Geraj
NaslednikSadet III. Geraj
Kan Krimskega Kanata
(3. vladanje)
Vladanje1692–1699
PredhodnikSefa Geraj
NaslednikDevlet II. Geraj
Kan Krimskega Kanata
(4. vladanje)
Vladanje1702–1704
PredhodnikDevlet II. Geraj
NaslednikGazi III. Geraj
Rojstvo1631
Smrt22. december 1704
Bahčisaraj
DinastijaGeraj
Veroizpovedislam

Selim I. Geraj ali Selim Kan Geraj (krimsko tatarsko I Selim Geray, turško 1. Selim Giray) je bil med letoma 1671 in 1704 štirikrat kan Krimskega kanata, * 1631, † 22. december 1704, Bahčisaraj, Krimski kanat.

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Krimski kani so bili neposredni potomci mongolskega cesara Džingiskana. Po Džingiskanovi smrti leta 1227 se je cesarstvo razdelilo. Del cesarstva v vzhodni Evropi in severozahodni Aziji se je imenoval Zlata horda. V Zlati Hordi so sprejeli islam. Regija se je imenovala tudi Dešt-i Kipčak in je postala domovina poturčenih Kiplčakov in turški kanat. V zgodnjem 15. stoletju je bila Zlata horda razdeljena. Polotok Krim in pokrajine okoli njega so leta 1441 postali Krimski kanat, v katerem je vladala dinastija Geraj. Po delitvi Zlate horde Krimski kanat ni bil več glavna vojaška sila v vzhodni Evropi in je moral po osmanski invaziji na Krim leta 1478 priznati suverenost Osmanskega cesarstva. Kot islamska država je imel v Osmanskem cesarstvu privilegiran položaj.

Prvo vladanje (1671–1678)[uredi | uredi kodo]

Leta 1671 se je Selim I. prvič povzpel na prestol kot 25. kan Krimskega kanata. Med poljsko-turško vojno 1672–1676 se je leta 1672 pridružiti osmanski vojski in bil uspešen pri osvojitvi Bara v Ukrajini, ki je bila takrat del poljsko-litovske Republike obeh narodov.[1] V naslednji misiji je bil med obleganjem Čigirina (sedanja osrednja Ukrajina) leta 1677 neuspešen in zato odstavljen z vladarskega položaja.

Drugo vladanje (1684–1691)[uredi | uredi kodo]

Med veliko turško vojno sta bila Selimov naslednik Murat Geraj in Hadži Geraj odpuščena. Položaj krimskega kana je ponovno zasedel Selim I. Med drugim vladanjem je bil uspešen v bitkah z avstrijsko vojsko v Bolgariji in rusko vojsko v Ukrajini. Ko je bil za velikega vezirja imenovan Koprulu Fazil Mustafa Paša je zaradi različnih stališč in verjetno konkurence odstopil. K njegovi odločitvi bi lahko pripomogla tudi novica o smrti njegovega sina v veliki turški vojni.[2]

Tretje vladanje (1692–1699)[uredi | uredi kodo]

Selim I. je po odstopu odšel na romanje v Meko (hadž), ki je bila takrat na osmanskem ozemlju. V tem času so Koprulu Mustafa Pašo v bitki pri Slankamnu ubili, po drugi strani pa je bil novi kan Sefa Geraj nepriljubljen[3] in Velika porta je Selima I. na poti z romanja leta 1682 tretjič imenovala za krimskega kana. Med svojim tretjim vladanjem se je neprestano boril proti ruskemu carju Petru I. Velikemu. Vojna se je končala s sklenitvijo Karlovškega (1699) in Carigrajskega miru (1700). Po sklenitvi Karlovškega miru je Selim I. ponovno odstopil in se vrnil na svoje posestvo v Silivriju (zdaj predmestje Istanbula).

Četrto vladanje (1702–1704)[uredi | uredi kodo]

Selimov naslednik Devlet II. Geraj je načrtoval pohod na Moskvo, ki je za utrujeno Otomansko cesarstvo pomenil novo vojno.[3] Selim I. je med svojim zadnjim vladanjem odpravil notranji kaos na Krimu. Umrl je v Bahčisaraju na Krimu. 22. julija 1704 je bil pokopan v grobnici mošeje z njegovim imenom.

Osebnost[uredi | uredi kodo]

Selim I. ni bil samo vojak, ampak tudi talentiran pesnik in glasbenik. Napisal je Knjigo zmag (Zafername), v kateri je opisal svoje zmage nad Rusi pri Perekopu. Med pogostimi bivanji v Istanbulu je podpiral glasbenike, med njimi tudi Hafiza Posta (1630–1694).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Yaşar Yüce, Ali Sevim. Türkiye tarihi Cilt III. AKDTYKTTK Yayınları, İstanbul, 1991. str. 168–169.
  2. An essay on khans. (turščina).
  3. 3,0 3,1 Nicholae Jorga. Geschichte des Osmanichen. Vol IV, (prevod Nilüfer Epçeli), Yeditepe Yayınları, İstanbul, 2009. str. 219, 248. ISBN 975-6480-21-1.
Selim I. Geraj
Dinastija Geraj
Rojen: 1631 Umrl: 22. december 1704
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Adil Geraj
Kan Krimskega kanata
16711678
Naslednik: 
Murat Geraj
Predhodnik: 
Hadži II. Geraj
Kan Krimskega kanata
16841691
Naslednik: 
Sadet III. Geraj
Predhodnik: 
Sefa Geraj
Kan Krimskega kanata
16921699
Naslednik: 
Devlet II. Geraj
Predhodnik: 
Devlet II. Geraj
Kan Krimskega kanata
17021704
Naslednik: 
Gazi III. Geraj