Sebenit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sebenit

قرطاج

Sebenitos, Sebenitus
Naselje
Relief boginje Mehit, Walters Art Museum, Baltimore, ZDA
Relief boginje Mehit, Walters Art Museum, Baltimore, ZDA
Sebenit se nahaja v Egipt
Sebenit
Sebenit
Položaj Sebenita na karti Egipta
Koordinati: 30°58′00″N 31°15′00″E / 30.96667°N 31.25000°E / 30.96667; 31.25000Koordinati: 30°58′00″N 31°15′00″E / 30.96667°N 31.25000°E / 30.96667; 31.25000
DržavaEgipt Egipt
GuvernoratGharbia

Sebenit, Sebenitos ali Sebenitus (arabsko سمندود‎, Samannūd, koptsko ϫⲉⲙⲛⲟⲩϯ,[1] grško Σεβέννυτος, Sebénnitos[2] ali ἡ Σεβεννυτικὴ πόλις , Sebennitike pólis,[3], egipčansko ṯb-nṯr, ki se je v stari egipčanščini izgovarjalo verjetno */ˌcabˈnaːcar/, v pozni egipčanščini pa */ˌcəbˈnuːtə/[4]) je bilo starodavno mesto v Spodnjem Egiptu na damietski veji Nilove delte. Sebenit je bil glavno mesto dvanajstega (Sebenitskega) noma Spodnjega Egipta. Bil je tudi prestolnica Trinajste egipčanske dinastije (380-343 pr. n. št.).[5][6][7] Sebenit leži malo vzhodno od Saisa na zemljepisni širini 31° severno. Med Trinajsto dinastijo je na istem bregu iste veje Nila stal tudi Behbeit El Hagar.[8] Zaradi ugodne lege na polotoku med jezerom s sedanjim imenom Burlos in Nilom je bil v antiki pomembna postaja na trgovski poti med Memfisom in Spodnjim Egiptom. Zaradi zanemarjanja vzdrževanja dnih kanalov so Nilove naplavine skoraj v celoti prekrile mesto.[9]

ṯb-nṯr
s hieroglifi
nTrTbE8niwt

Sebenit je verjetno najbolj znan kot rojstni kraj zgodovinarja in letopisca Manetona, ki je ustvarjal v ptolemajskem obdobju v 3. stoletju pr. n. št., in Nektaneba II., zadnjega domorodnega egipčanskega faraona.[10]

V mestu je bilo svetišče, posvečeno lokalnemu bogu Onurisu ali Onuris-Šuju in njegovi ženi, boginji-levinji Mehit, ki je zdaj v ruševinah. Fragment oltarja, na katerem so vladarji darovali bogu in njegovi ženi, je na ogled v Walters Art Museum, Baltimore, ZDA.[11] Mesto je znano tudi kot postaja na poti Svete družine v Egipt.[12]

Leta 1843 je angleški popotnik John Gardner Wilkinson Sebenit opisal kot dokaj veliko mesto z več bazarji, kakršne so imela velika mesta v Egiptu, in mesto, znano po lončenini, ki so jo pošiljali v Kairo.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. [1].
  2. Ptolomej, iv. 5. § 50.
  3. Strabon xvii. str. 802.
  4. Loprieno, Antonio (1995): Ancient Egyptian: A Linguistic Introduction, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 0-521-44384-9, str. 34.
  5. Gray, Leon (2010): The New Cultural Atlas of Egypt, Marshall Cavendish, ISBN 9780761478775, str. 143. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  6. Peck, Harry Thurston (1898): Harpers Dictionary of Classical Antiquities, Harper and Brothers. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  7. Cooper, William Ricketts (1876): An Archaic Dictionary: Biographical, Historical, and Mythological: From the Egyptian, Assyrian, and Etruscan Monuments and Papyri, S. Bagster and Sons. str. 496. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  8. Wilkinson, John Gardner (5. september 2013): Modern Egypt and Thebes, Cambridge University Press, ISBN 9781108065092, str. 412. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  9. Champollion, Jean-François: l'Egypte, vol. ii., str. 191.
  10. Bill Manley: The Seventy Great Mysteries of Ancient Egypt, Thames & Hudson Ltd, 2003, str. 101.
  11. Watterson, Barbara (2003): Gods of Ancient Egypt - Tefnut Chapter, The History Press, ISBN 9780752495026. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  12. The Holy Family at Meniet Samanoud, Tour Egypt. Arhivirano iz izvirnika 12. septembra 2016. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  13. Wilkinson, John Gardner (1843): Modern Egypt and Thebes: Being a Description of Egypt, Including the Information Required for Travellers in that Country, Volumen 1, str. 432. Pridobljeno 5. novembra 2016.
Predhodnik:
Mendes
Prestolnica Egipta
380 – 332 pr. n. št.
Naslednik:
Aleksandrija