Sebenit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sebenit

قرطاج

Sebenitos, Sebenitus
Naselje
Relief boginje Mehit, Walters Art Museum, Baltimore, ZDA
Relief boginje Mehit, Walters Art Museum, Baltimore, ZDA
Sebenit se nahaja v Egipt
Sebenit
Sebenit
Položaj Sebenita na karti Egipta
Koordinati: 30°58′00″N 31°15′00″E / 30.96667°N 31.25000°E / 30.96667; 31.25000
DržavaEgipt Egipt
GuvernatGharbia

Sebenit, Sebenitos ali Sebenitus (arabsko سمندود‎, Samannūd, koptsko ϫⲉⲙⲛⲟⲩϯ,[1] grško starogrško Σεβέννυτος, Sebénnitos[2] ali starogrško ἡ Σεβεννυτικὴ πόλις , Sebennitike pólis,[3], egipčansko ṯb-nṯr, ki se je v stari egipčanščini izgovarjalo verjetno */ˌcabˈnaːcar/, v pozni egipčanščini pa */ˌcəbˈnuːtə/[4]) je bilo starodavno mesto v Spodnjem Egiptu na damietski veji Nilove delte. Sebenit je bil glavno mesto dvanajstega (Sebenitskega) noma Spodnjega Egipta. Bil je tudi prestolnica Trinajste egipčanske dinastije (380-343 pr. n. št.).[5][6][7] Sebenit leži malo vzhodno od Saisa na zemljepisni širini 31° severno. Med Trinajsto dinastijo je na istem bregu iste veje Nila stal tudi Behbeit El Hagar.[8] Zaradi ugodne lege na polotoku med jezerom s sedanjim imenom Burlos in Nilom je bil v antiki pomembna postaja na trgovski poti med Memfisom in Spodnjim Egiptom. Zaradi zanemarjanja vzdrževanja dnih kanalov so Nilove naplavine skoraj v celoti prekrile mesto.[9]

nTrTbE8niwt
ṯb-nṯr
Egipčanski hieroglifi

Sebenit je verjetno najbolj znan kot rojstni kraj zgodovinarja in letopisca Manetona, ki je ustvarjal v ptolemajskem obdobju v 3. stoletju pr. n. št., in Nektaneba II., zadnjega domorodnega egipčanskega faraona.[10]

V mestu je bilo svetišče, posvečeno lokalnemu bogu Onurisu ali Onuris-Šuju in njegovi ženi, boginji-levinji Mehit, ki je zdaj v ruševinah. Fragment oltarja, na katerem so vladarji darovali bogu in njegovi ženi, je na ogled v Walters Art Museum, Baltimore, ZDA.[11] Mesto je znano tudi kot postaja na poti Svete družine v Egipt.[12]

Leta 1843 je angleški popotnik John Gardner Wilkinson Sebenit opisal kot dokaj veliko mesto z več bazarji, kakršne so imela velika mesta v Egiptu, in mesto, znano po lončenini, ki so jo pošiljali v Kairo.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ [1].
  2. ↑ Ptolomej, iv. 5. § 50.
  3. ↑ Strabon xvii. str. 802.
  4. ↑ Loprieno, Antonio (1995): Ancient Egyptian: A Linguistic Introduction, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 0-521-44384-9, str. 34.
  5. ↑ Gray, Leon (2010): The New Cultural Atlas of Egypt, Marshall Cavendish, ISBN 9780761478775, str. 143. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  6. ↑ Peck, Harry Thurston (1898): Harpers Dictionary of Classical Antiquities, Harper and Brothers. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  7. ↑ Cooper, William Ricketts (1876): An Archaic Dictionary: Biographical, Historical, and Mythological: From the Egyptian, Assyrian, and Etruscan Monuments and Papyri, S. Bagster and Sons. str. 496. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  8. ↑ Wilkinson, John Gardner (5. september 2013): Modern Egypt and Thebes, Cambridge University Press, ISBN 9781108065092, str. 412. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  9. ↑ Champollion, Jean-François: l'Egypte, vol. ii., str. 191.
  10. ↑ Bill Manley: The Seventy Great Mysteries of Ancient Egypt, Thames & Hudson Ltd, 2003, str. 101.
  11. ↑ Watterson, Barbara (2003): Gods of Ancient Egypt - Tefnut Chapter, The History Press, ISBN 9780752495026. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  12. ↑ The Holy Family at Meniet Samanoud, Tour Egypt. Arhivirano iz izvirnika 12. septembra 2016. Pridobljeno 5. novembra 2016.
  13. ↑ Wilkinson, John Gardner (1843): Modern Egypt and Thebes: Being a Description of Egypt, Including the Information Required for Travellers in that Country, Volumen 1, str. 432. Pridobljeno 5. novembra 2016.
Predhodnik:
Mendes 		Prestolnica Egipta
380 – 332 pr. n. št. 		Naslednik:
Aleksandrija
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sebenit&oldid=6032634«