Sanidin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sanidin
Sanidin (Puy de Sancy, Auvergne, Francija);
velikost: 5 × 4,5 cm
Splošno
KategorijaVIII. skupina – Silikati,
podrazred: paličasti silikati (tektosilikati),
skupina: glinenci
Kemijska formula(K,Na)(Si,Al)4O8
Strunzova klasifikacija09.FA.30
Klasifikacija DANA76.01.01.02
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celicaa = 8,562 Å, b = 12,996 Å,
c = 7,193 Å, Z = 4, β = 116,016°, V = 719.28 Å3
Lastnosti
Molekulska masa274,30 g/mol
BarvaBrezbarvna do bela, siva, rumankasto bela, rdečkasto bela
Kristalni habitPloščati, včasih tudi igličasti kristali
Kristalni sistemMonoklinski
DvojčičenjeKarlovarsko, redko tudi bavensko in manebaško
RazkolnostPopolna na {001}, dobra na {010}
LomNeraven
ŽilavostKrhek
Trdota6
SijajSteklast, na razkolih bisern
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Gostota2,56 - 2,62 g/cm3,
izračunana: 2,56 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,518 – 1,525,
nβ = 1,523 – 1,530,
nγ = 1,525 – 1,531
Dvolomnostδ = 0,006 - 0,007
PleohroizemBrezbarven
Kot 2VIzračunan: 48º - 64º,
izmerjen: 60º – 0º
DisperzijaRazločna, r < v
Ultravijolična fluorescencaNe
Najpogostejše nečistočeFe, Ca, Na, H2O
Sklici[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imenaSteklasta sljuda, grencerit, riakolit

Sanidin je visokotemperaturna oblika kalijevega glinenca s kemijsko formulo (K,Na)(Si,Al)4O8, ki spada med paličaste alumosilikate. Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.[1] Pri nižjih temperaturah je obstojen njegov monoklinski polimorf ortoklaz, pri še nižjih temperturah pa triklinski polimorf mikroklin. Najpogosteje se pojavlja v felzičnih vulkanskih kamninah, na primer v obsidijanu, riolitu in trahitu.

Zaradi visoke temperature in hitrega ohlajanja lahko v svoji strukturi vsebuje več natrija kot njegova nizkotemperaturna polimorfa. Sanidin in albit tvorita niz trdnih raztopin s srednjo sestavo imenovano anortoklaz.

Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed σανις [sanis] – ploščica in είδος [eidos]– videz in se nanaša na videz njegovih kristalov.[4]

Brušen modrikast sanidin

Nahajališča sanidina so v Kjustendilu (Bolgarija), Laacher Seeju (Nemčija), Roc de Courlandeju (Francija) in Britanski Kolumbiji (Kanada).

Sanidin na splošno nima nobene uporabne verdnosti. Lepo oblikovani kristali se brusijo za nakit.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/sanidine.pdf Handbook of Mineralogy
  2. http://www.mindat.org/min-3521.html Mindat.org
  3. http://www.webmineral.com/data/Sanidine.shtml Webmineral data
  4. Mineraldatenblatt - Sanidine
  5. Walter Schumann: Edelsteine und Schmucksteine. 13. izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7. 
  • Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. ISBN 3-89555-076-0. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]