Samostan Vatoped

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Samostan Vatoped
Μονή Βατοπεδίου
Vatopedi monastery.jpg
Samostan Vatoped is located in Grčija
Samostan Vatoped
Geografska lega: Samostan Vatoped, Grčija
Osnovne informacije
Polno imeSveti veliki samostan Vatopedi
RedEkumenski patriarhat
Ustanovitevsredi 10. stoletja
BlagoslovitevMarijino oznanenje
ŠkofijaAtos
Cerkve pod nadzoromskit sv. Andreja, skit sv. Dimitrija
Ljudje
UstanoviteljAtanaij, Nikolaj in Anton (vsi iz Odrina)
Priorarhimandrit starosta Efrem
Pomembne osebestarosta Jožef (1921-2009); Gregorij, metropolit Irinopolisa in Vatopeda; starosta Filip; starosta Neofit; starosta Arkadij: Kozma Etolski
Kraj
LokacijaAtos,
Zastava Grčije Grčija
Koordinate40°19′00″N 24°13′00″E / 40.316667°N 24.216667°E / 40.316667; 24.216667Koordinati: 40°19′00″N 24°13′00″E / 40.316667°N 24.216667°E / 40.316667; 24.216667
Dostopsamo moški
Druge informacije7 ikon Device Marije

Samostan Vatoped (grško Μονή Βατοπεδίου, Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija. V drugi polovici 10. stoletja so ga ustanovili odrinski menihi Atanazij, Nikolaj in Anton, učenci Atanazija Atoškega. Samostan je bil večkrat razširjen, zlasti v bizantinskem obdobju in v 18. in 19. stoletju. V samostanu je več kot 120 menihov.

Glavne zgradbe znotraj samostanskega obzidja[uredi | uredi kodo]

  • katolikon (glavna cerkev), posvečena Marijinemu oznanjenju
  • obednica ali trpeza
  • urni stolp iz bizantinskega obdobja
  • stolp iz 10. stoletja, v katerem je samostanska knjižnica

V samostanu poteka obsežna obnova glavnih samostanskih zgradb.

Skita[uredi | uredi kodo]

K samostanu spadata dva velika skita: skit sv. Andreja Karejskega in skit sv. Dimitrija. Oba sta v bližini glavnega samostana. K samostanu spada tudi več majhnih celic (grško κελλιά, kelliá)

Samostanski zakladi[uredi | uredi kodo]

Samostan Vatoped poseduje pas Presvete Bogorodice, za katerega velja, da ga je nosila Bogorodica (Mati Božja) in ga po smrti prepustila sv. Tomažu Apostolu. V zahodnih Cerkvah ga imajo za pas sv. Tomaža. V srebrnem, z dragulji okrašenem relikvariju hranijo lobanjo sv. Janeza Zlatoustega, kateri pravoslavni verniki pripisujejo čudežne ozdravitve. Samostan poseduje tudi kelih iz enega kosa dragega kamna jaspisa in veliko ikon.

V samostanski knjižnici je srednjeveška Vatopedska listina bolgarskega carja Ivana Asena II. iz 13. stoletja, posvečena samostanu. Listino so odkrili leta 1929 v samostanski knjižnici.

V knjižnici je 2.000 rokopisov in 35.000 tiskanih knjig. Iz Vatopeda so tudi rokopisi

Drugi rokopisi
  • minuskuli 245 in 464
  • lekcionarja 54 in 55

Čudodelne ikone[uredi | uredi kodo]

V samostanu je sedem ikon Matere Božje, za katere verjamejo, da so čudodelne: Eleovritisa, Ktetorisa (Vimatarisa), Esfagmenisa, Paramitisa, Pantanasa, Pirovoliteisa, Antifonitrija in Paramitija.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Aland, Kurt; Aland, Barbara (1995). The Text of the New Testament: An Introduction to the Critical Editions and to the Theory and Practice of Modern Textual Criticism. Grand Rapids: William B. Eerdmans Publishing Company. str. 119. ISBN 978-0-8028-4098-1.
  2. Gregory, Caspar René (1900). Textkritik des Neuen Testaments. 1. Leipzig: Hinrichs. str. 80.
  3. [ http://www.liturgiabizantina.it/icone/testi/theotokos_1.htm Icone della Ss.ma Madre di Dio – Hodigitria].