Samostan Konstamonit
Μονή Κωνσταμονίτου | |
| Osnovne informacije | |
|---|---|
| Polno ime | Sveti samostan Konstamonit |
| Ostala imena | Kastamonit |
| Red | Vzhodna pravoslavna cerkev |
| Ustanovitev | sredi 11. stoletja |
| Blagoslovitev | Sveti Štefan |
| Škofija | Gora Atos |
| Prior | arhimandrit starosta Agaton |
| Kraj | |
| Lokacija | Gora Atos, |
| Koordinate | 40°17′17.43″N 24°10′26.01″E / 40.2881750°N 24.1738917°E |
| Dostop | samo moški |
Samostan Konstamonit (grško starogrško Μονή Κωνσταμονίτου, Moní Konstamonítou) ali Kastamonit (grško starogrško Μονή Κασταμονίτου, Moní Kastamonítou)[1] je pravoslavni samostan v meniški državi Atos v Grčiji. Stoji na jugovzhodni strani polotoka Atos. Samostan je dvajseti in zadnji v hierarhiji atoških samostanov.
Sredi 11. stoletja ga je ustanovil neznan član bizantinske aristokratske družine Kastamon ali neka z njimi nepovezana oseba s področja Kastamona v Paflagoniji.[1] Posvečen je sv. Štefanu.[1] Zgodovina samostana v bizantinskem obdobju je zelo nejasna, v 14. stoletju pa se je začel zmerno razvijati. Po požaru v 1420. letih ga je obnovil srbski veliki čelnik Radić. Samostan je zatem privabil veliko menihov, predvsem iz južnoslovanskih dežel, in nekaj stoletij uspešno deloval.[1]
Sedanje samostanske zgradbe so iz 18. in 19. stoletja.[1] V njem je trenutno 20 dejavnih menihov. Samostanska knjižnica poseduje 110 rokopisov in približno 5.000 tiskanih knjig.