Rudolfinum, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rudolfinum
Rudolfinum, pogled s Trga narodnih herojev
Rudolfinum, Ljubljana is located in Ljubljana-center
Rudolfinum, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tippalača
Arhitekturni slogneorenesančna arhitektura
LokacijaPrešernova cesta 20
Ljubljana, Slovenija
Koordinate46°3′7.19″N 14°29′58.38″E / 46.0519972°N 14.4995500°E / 46.0519972; 14.4995500Koordinati: 46°3′7.19″N 14°29′58.38″E / 46.0519972°N 14.4995500°E / 46.0519972; 14.4995500
Začetek gradnje1885
Dokončano1888
Prenovljeno1995
Projektiranje in gradnja
ArhitektWilhelm Resori, Viljem Treo
Ekipa za obnovitev
ArhitektMarko Mušič
Ljubljana - Narodni muzej
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.375 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP6. november 1993

Rudolfinum je neorenesančna palača v Ljubljani, v kateri imata svoje prostore Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije. Nahaja se na območju med Prešernovo cesto (uradni naslov je Prešernova cesta 20), Muzejsko ulico, Tomšičevo ulico in Šubičevo ulico.

Zgradba in okolica[uredi | uredi kodo]

Gradnja palače leta 1883
Notranje stopnišče

Leta 1883 je cesar Franc Jožef sam položil temeljni kamen današnje muzejske stavbe ob 600. obletnici priključitve Kranjske Avstriji.[2] Temu dogodku je priča tudi spominska plošča v vhodni avli. Stavba je bila zgrajena leta 1888 v neorenesančnem slogu, po načrtih slovenskega arhitekta Vilijema Trea. Istočasno je bil urejen tudi park pred muzejem. Leta 1904 je bil vanj postavljen kip Janeza Vajkarda Valvasorja (delo Alojzija Gangla). Vhodni portal muzeja krasijo štirje kipi, ki upodabljajo umetnost, zgodovino, naravoslovje in delo. Stropne poslikave v muzeju sta prispevala Janez Šubic in Jurij Šubic. Na ograji stopnišča, ki vodi v 1. nadstropje, so kipi osmih muz, 4 liki na stropni poslikavi nad stopniščem pa predstavljajo prispodobe za arheologijo, umetnost, zgodovino in naravoslovje. V isti stavbi deluje tudi Prirodoslovni muzej Slovenije.

22. januarja 1886 je Kranjski deželni zbor Občini Spodnja Šiška odvzel parcele, na katerih so se nahajali Rudolfinum, grad Tivoli, vile Mayer, Cambiaggio in Vollheim ter Kolizej ter jih dodelil mestu Ljubljana.[3]

Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt lapidarij v novem prizidku na zunanjem dvorišču.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 375". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 
  2. NMS.si - Zgodovina muzeja
  3. Branko C. Šuštar: Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914 (Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996), 300.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]