Pojdi na vsebino

Rozide

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Rosids)
Rozide
Fosilni razpon: zgodnja kreda–recentno

Pravi ranjak (Anthyllis vulneraria)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Superrozide
Klad: Rozide
Redovi[1][2]

Rozide so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada približno 70.000 vrst[3] oziroma več kot četrtina vseh kritosemenk.[4] Klad se deli v 16 do 20 redov, pri čemer je točno število odvisno od klasifikacijskega sistema. Ti redovi skupaj zajemajo 140 družin.[5]

Fosilni ostanki rozid so poznani že iz obdobja krede. Približki na podlagi molekularne ure kažejo, da naj bi se rozide pojavile v obdobju pred 125 in 99,6 milijoni let.[6][7]

Ime rozide je izpeljanka znanstvenega imena Rosidae, ki se je pogosto dojemalo na ravni podrazreda. Samo ime je neformalno in nima pripisanega taksonomskega ranka, ki bi ga potrdila ICBN. S pomočjo molekularnih filogenetskih analiz je bilo pokazano, da je skupina rozid monofiletska.[8][9]

Poznane so tri različne definicije rozid. Nekateri avtorji med rozide vključujejo tudi redova kamnokrečevcev (Saxifragales) in vinikovcev (Vitales)[10], drugod redova nista del rozid.[11] V tem članku je uporabljena različica klasifikacije, ki temelji na sistemu APG IV in vključuje vinikovce, izključuje pa kamnokrečevce.[12][13]

Sorodstveni odnosi

[uredi | uredi kodo]

Rozide in kamnokrečevci (Saxifragales) skupaj tvorijo klad superrozid.[3][11] Ta skupina je ena izmed treh, ki gradijo Pentapetalae (osrednje prave dvokaličnice brez reda Gunnerales), medtem ko sta drugi dve red Dilleniales in superasteride (Berberidopsidales, Caryophyllales ali klinčkovci, Santalales ali lanikovci in asteride).[11][12][14][13]

Klasifikacija

[uredi | uredi kodo]

Rozide sestavljata dve skupini: red vinikovcev (Vitales) in prave rozide (evrozide). Prave rozide dalje delimo na fabide (tudi Fabidae ali prave rozide I) in malvide (tudi Malvidae ali prave rozide II).[11][12][13]

Redovi

[uredi | uredi kodo]

Rozide sestavlja 17 redov. Poleg vinikovcev je med fabidami 8 redov in med malvidami 8 redov. Nekateri izmed teh redov so bili priznani šele nedavno (Vitales, Zygophyllales, Crossosomatales, Picramniales in Huerteales).[11][15][16][17][18]

Filogenija

[uredi | uredi kodo]

Spodnji kladogram prikazuje klad rozid in temelji na podatkih Skupine za filogenijo kritosemenk (Angiosperm Phylogeny Group ali APG).[11][13]

rozide 

Vitales (vinikovci)


prave rozide 
fabide 

Zygophyllales



klad COM 

Celastrales (trdoleskovci)




Malpighiales



Oxalidales




klad dušik fiksirajočih

Fabales (stročnice)




Rosales (šipkovci)




Fagales (bukovci)



Cucurbitales (bučevci)







malvide


Geraniales (krvomočnikovci)



Myrtales (mirtovci)





Crossosomatales




Picramniales




Sapindales (javorovci)




Huerteales




Brassicales (križničevci)



Malvales (slezenovci)











Klad dušik fiksirajočih rastlin zajema veliko rastlin, ki imajo v svojih koreninskih nodulih dušik fiksirajoče bakterije, ki rastlinam pomagajo rasti v revni prsti.[19]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III«. Botanical Journal of the Linnean Society. Zv. 161, št. 2. Oktober 2009. str. 105–121. doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x. ISSN 0024-4074.
  2. »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV«. Botanical Journal of the Linnean Society. Zv. 181, št. 1. 24. marec 2016. str. 1–20. doi:10.1111/boj.12385. ISSN 0024-4074.
  3. 3,0 3,1 H, Wang; Mj, Moore; Ps, Soltis; Cd, Bell; Sf, Brockington; R, Alexandre; Cc, Davis; M, Latvis; Sr, Manchester (10. marec 2009). »Rosid radiation and the rapid rise of angiosperm-dominated forests«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America (v angleščini). doi:10.1073/pnas.0813376106. PMC 2644257. PMID 19223592. Pridobljeno 27. maja 2021.
  4. Scotland, Robert W.; Wortley, Alexandra H. (2003). »How many species of seed plants are there?«. TAXON (v angleščini). Zv. 52, št. 1. str. 101–104. doi:10.2307/3647306. ISSN 1996-8175.
  5. Soltis, Douglas E. (2005). Phylogeny and evolution of angiosperms. Sunderland, Mass.: Sinauer Associates. ISBN 0-87893-817-6. OCLC 60373934.
  6. Davies, T. Jonathan; Barraclough, Timothy G.; Chase, Mark W.; Soltis, Pamela S.; Soltis, Douglas E.; Savolainen, Vincent (17. februar 2004). »Darwin's abominable mystery: Insights from a supertree of the angiosperms«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. Zv. 101, št. 7. str. 1904–1909. doi:10.1073/pnas.0308127100. ISSN 0027-8424. PMC 357025. PMID 14766971.
  7. Magallón, Susana; Castillo, Amanda (Januar 2009). »Angiosperm diversification through time«. American Journal of Botany. Zv. 96, št. 1. str. 349–365. doi:10.3732/ajb.0800060. ISSN 0002-9122. PMID 21628193.
  8. Pareek, O. P.; Sharma, Suneel (1. januar 2017). Systematic Pomology (Vol. 1-2) (Set) (v angleščini). Scientific Publishers. ISBN 978-93-87741-03-4.
  9. Diversity and Classification of Flowering Plants: Eudicots (v angleščini). Academic Press. 1. januar 2019. ISBN 978-0-12-812628-8.
  10. Burleigh, J. Gordon; Hilu, Khidir W.; Soltis, Douglas E. (17. marec 2009). »Inferring phylogenies with incomplete data sets: a 5-gene, 567-taxon analysis of angiosperms«. BMC evolutionary biology. Zv. 9. str. 61. doi:10.1186/1471-2148-9-61. ISSN 1471-2148. PMC 2674047. PMID 19292928.
  11. 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 »Angiosperm Phylogeny Website«. www.mobot.org. Pridobljeno 27. maja 2021.
  12. 12,0 12,1 12,2 »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III«. Botanical Journal of the Linnean Society. Zv. 161, št. 2. Oktober 2009. str. 105–121. doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x. ISSN 0024-4074.
  13. 13,0 13,1 13,2 13,3 »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV«. Botanical Journal of the Linnean Society. Zv. 181, št. 1. 24. marec 2016. str. 1–20. doi:10.1111/boj.12385. ISSN 0024-4074.
  14. Cantino, Philip D.; Doyle, James A.; Graham, Sean W.; Judd, Walter S.; Olmstead, Richard G.; Soltis, Douglas E.; Soltis, Pamela S.; Donoghue, Michael J. (2007). »Towards a Phylogenetic Nomenclature of Tracheophyta«. Taxon. Zv. 56, št. 3. str. 822–846. doi:10.2307/25065865. ISSN 0040-0262.
  15. Reveal, James L. (1995). »Newly required suprageneric names in vascular plants«. Phytologia. Zv. 79. str. 68–76.
  16. Metcalfe, C. R.; Cutler, D. F.; Gregory, M. (1979–1998). Anatomy of the dicotyledons (2. izd.). Oxford: Clarendon Press. ISBN 0-19-854383-2. OCLC 7573782.
  17. Hutchinson, J. (1973). The families of flowering plants; arranged according to a new system based on their probable phylogeny (3. izd.). Oxford: Clarendon Press. ISBN 0-19-854377-8. OCLC 758246.
  18. Worberg, Andreas; Alford, Mac H.; Quandt, Dietmar; Borsch, Thomas (2009). »Huerteales sister to Brassicales plus Malvales, and newly circumscribed to include Dipentodon, Gerrardina, Huertea, Perrottetia, and Tapiscia«. TAXON (v angleščini). Zv. 58, št. 2. str. 468–478. doi:10.1002/tax.582012. ISSN 1996-8175.
  19. Wall, null (Junij 2000). »The Actinorhizal Symbiosis«. Journal of Plant Growth Regulation. Zv. 19, št. 2. str. 167–182. doi:10.1007/s003440000027. ISSN 0721-7595. PMID 11038226.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Predstavnosti o temi Rosids v Wikimedijini zbirki