Rjava lipovka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rjava lipovka
Odrasla rjava lipovka
Odrasla rjava lipovka
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Insecta (žuželke)
Red: Hemiptera (polkrilci)
Podred: Heteroptera (stenice)
Nižji red: Pentatomomorpha (sorodstvo ščitastih stenic)
Družina: Lygaeidae (gozdni tekači)
Poddružina: Oxycareninae
Rod: Oxycarenus
Vrsta: O. lavaterae
Znanstveno ime
Oxycarenus lavaterae
Fabricius, 1787

Rjava lipovka (znanstveno ime Oxycarenus lavaterae) je majhna stenica iz številčne družine gozdnih tekačev (Lygaeidae), v dolžino meri 4–6 mm. Ima ozko oprsje, ki se koničasto zaključi v glavo in na sprednjem paru kril značilen vzorec, ki se preliva iz črne v rdečo barvo. Trikotni ščitek (skutelum) je črn. Ličinke zadnjih stadijev imajo živordeč zadek, večji kot odrasle živali. Podobno kot preostali predstavniki družine je rastlinojeda, prehranjuje se z rastlinskim sokom slezenovk in lipovk, ki ga sesa v krošnjah na mladih poganjkih.

Živi v velikih kolonijah premera do enega metra, kar jim daje varnost pred plenilci. Ko kolonija dovolj zraste, se od nje odcepi manjši del in živali ustvarijo novo kolonijo na drugem mestu. Na zunaj so kolonije v krošnjah razmeroma neopazne tudi ob velikem številu osebkov. Že na videz se ločijo kolonije, ki jih v glavnem sestavljajo ličinke, od tistih z odraslimi živalmi. Rdeči zadki ličink dajejo njihovim kolonijam rdečo barvo, kolonije odraslih živali pa zaradi konic kril od daleč izgledajo kot skupine srebrnih pik.

Najbolj znana pa je rjava lipovka po ogromnih rojih, v katere se združujejo osebki med prezimovanjem na deblih lipovcev. Po tej lastnosti je dobila tudi slovensko ime. Združevanje v roje jim omogoča ohranjanje telesne toplote, zaradi česar se zmanjša smrtnost pozimi zaradi mraza, ki je sicer najbolj omejujoč dejavnik za populacije stenic v naravi. V južnejših predelih Evrope se izmenjajo tri do štiri generacije letno, življenjski krog zaključijo v 30-40 dneh.

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Gruča rjavih lipovk na lipi spomladi

Njen prvotni areal je Mediteran od jugozahodne Afrike, Saudove Arabije in Jemna do Portugalske in južne Francije, prisotna pa je tudi v tropskem delu Afrike do njenega juga. V zadnjih desetletjih beležijo njeno širjenje na sever na račun vedno toplejšega podnebja. Tako je bila v Avstriji prvič opažena šele leta 2001, leta 2004 pa v severni Švici. Tudi v Sloveniji je bila rjava lipovka do začetka 21. stoletja redek gost, z manj kot deset najdbami med letoma 1987 in 2008 na obali, v Vipavski dolini, Ljubljanski kotlini in Pomurju, poleg teh pa je bil še en potrjen podatek iz 19. stoletja.[1][2] V zadnjih letih opažajo pogostejše pojavljanje.[3]

Kot škodljivec zaradi redkega pojavljanja še ne predstavlja posebne grožnje. Nevšečnost včasih predstavljajo le roji teh žuželk, ki se usedejo na javnih površinah (npr. klopeh v parkih) ali silijo v stanovanja.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Gogala, Andrej (2007). "Heteroptera of Slovenia, IV: Pentatomomorpha I.". Annales, ser. hist. nat 17 (1): 61–92. 
  2. Polajnar, Jernej; Trilar, Tomi (2009). "Novi podatki o pojavljanju rjave lipovke (Oxycarenus lavaterae) (Heteroptera: Lygaeidae) v Sloveniji" (PDF). Natura Sloveniae 11 (1): 69–70. 
  3. Jurc, Maja (2011). "Rjava lipovka [Oxycarenus lavaterae (Fabricius, 1787)] je v Sloveniji vse pogostejša". Novice iz varstva gozdov (4): 5–6. doi:10.20315/NVG.4.3. 

Viri[uredi | uredi kodo]