Ribniško jezero
| Ribniško jezero | |
|---|---|
 | |
| Lega | Pohorje |
| Koordinate | 46°29′43″N 15°16′10″E / 46.49528°N 15.26944°E |
| Vrsta | visoko barje |
| Glavni dotoki | deževnica |
| Države porečja | Slovenija |
| Maks. dolžina | 84 m |
| Maks. širina | 40 m |
| Maks. globina | 1 |
| Gladina (n.m.) | 1490 |
Ribniško jezero ni pravo jezero, ampak visoko šotno barje, ki se je razvilo pred 8000 leti. V zamočvirjenih kotanjah v nastalo barje za katero je značilno, da se napaja samo z deževnico.
Lega
[uredi | uredi kodo]Jezero leži na nadmorski višini 1490 m pod Jezerskim vrhom kjer se v kotanji obdani s smrekovimi gozdovi med ruševjem skriva 84 m dolgo, do 40 m široko in 0,6-1 m globoko jezero.
Jugozahodno in jugovzhodno so v razdalji 20 do 40 m še 3 manjša jezera okroglaste oblike s premerom okoli 10 m. Severno in zahodno od roba Ribniškega jezera je barjansko okno.
Jezero je vključeno v pohorski gozdni rezervat.
Botanika
[uredi | uredi kodo]Dno jezer je poraslo z mahovi, na južnem bregu jezera segajo šotne plasti do 2 m v globino. Pod šoto je okoli 2 m debela plast črnega humusno šotnega blata, nato sledi rumenorjav pesek na globini okoli 3 m pa se prične trdna kamnina. Vegetacija okoli jezera spada v združbo rušja in šotnih mahov (Pino mugi-Sphagnetum rusowii).
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Ljudje pripovedujejo, da v jezeru prebiva povodni mož Jezernik, zato tudi moli iz vode kakor jerbas velik, zeleno obrasel drevak, na katerem se Jezernik včasih po površju okrog vozi.