Pojdi na vsebino

Reformirano judovstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Reformirana sinagoga v Pensilvaniji
Članki na temo
                
Portal | Kategorija
Judje · Judovstvo · Skupnosti
Ortodoksni · Konzervativni · Reformirani
Haredi · Hasidijci · Moderni ortodoksni Judje
Obnovljeno judovstvo
Rabinsko · Humanistično · Karaitsko · Samarijanci
Judovska prepričanja
Verska načela · Minjan · Kabala
Mojzesove zapovedi · Bog · Študije · Mesija
Božji izbranci · Holokavst · Skromnost
Dobrodelnost · Etična načela · Etično gibanje
Verski teksti
Tora · Tanak · Talmud · Midraš · Tosefta
Rabinska književnost · Kuzarij · Mišna
Pentatevh · Dnevne molitve · Verske pesnitve · Zohar
Verski zakoni
Talmud · Mišna Tora · Tur
Šulhan Aruh · Mišna Berura · Hazon Iš
Kašrut · Rov · Hazaka · Hehzer · Hamec
Judovski sveti kraji
Jeruzalem · Safed · Hebron · Tiberija
Pomembni voditelji
Abraham · Sara · Izak · Rebeka ·
Jakob · Rahela · Lea · Mojzes
Debora · Ruta · Salomon · David
Hillel · Šamaj · Rabbi Akiva · Juda knez
Rav · Saadia Gaon · Rif · Raši · Tosafisti
Maimonid · Nahmanides · Josef Karo
Judovsko življenje
Brit mila · Bar in Bat micva · Šiduh · Poroka · Ketuba
Nida · Zeved habat · Pidjon Haben · Žalovanje
Verske vloge
Rabin · Rebe · Posek · Hazan
Kohen · Mašgia · Gabai · Magid
Mohel · Beth din · Roš ješiva
Verske institucije
Heder · Talmud · Ješiva · Sinagoga
Mikvah · Gemach · Hevra Kadiša · Kolel
Verski objekti
Sveti tempelj / Šotor
Sinagoga · Mikva · Suka
Verski članki
Talit · Tefilin · Kipa · Sefer Tora
Cicit · Mezuza · Menora · Hanukia · Šofar
Kitel · Gartel · Jad
Verski objekti in obredi
Šemá · Adon Olam · Amidah · Aleinu · Kol Nidre
Musaf · Kadiš · Halel · Ma Tovu · Selihot
Birkat HaMazon · Tefilat HaDereh · Šehehejanu
Tahanun · Kabalat Šabat · Havdála
Judovska oblačila
Štreimel · Bekiše · Fedora · Jarmulke
Šeitel · Tičel
Judovstvo in ostale religije
Krščanstvo · Islam · "Judeo-Krščanstvo" · Ostale
Abrahamske religije · Judeo-Poganstvo · Pluralizem
Sorodne teme
Antisemitizem · Kritike
Judofilija · Suženjstvo · Ješiva · Semitizem

Reformirano Judovstvo je najbolj liberalna smer sodobnega Judovstva. Gibanje je prisotno predvsem v ZDA, kjer v prek 900 sinagogah združuje več kot milijon članov.[1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Gibanje izvira iz zahodne Evrope iz 18. stoletja. V času francoske revolucije so bili Judje prvič obravnavani kot pripadniki evropskih držav. Naseliti so se smeli izven getov, otroci so lahko obiskovali javne šole, oblačili so se lahko enako kot nejudje. Pravice so judovski skupnosti omogočile kulturno asimilacijo, za govorni jezik so prevzeli lokalnega. S prihodom Napoleona na oblast, so bile pravice Judom odvzete. Da bi jim lahko zadržali, so se nekateri spreobrnili v krščanstvo. Judovski miselci in rabini so proučevali možnosti izogiba socialni izolaciji v evropskem prostoru. Rabin Abraham Geiger, ki je raziskoval zgodovino judovske kulture je ugotovil, da se je ta skozi tisočletja obstanka korenito spreminjala. Prišel je do ugotovitve, da je za nadaljevanje in približanje judovskega verovanja, potreben modernejši pristop. Primeri:[2]

  • Hebrejski jezik je bil odstranjen iz obrednih ritualov in nadomeščen z lokalnimi evropskimi jeziki.
  • Zavračano je obrezovanje dečkov. Takšno dejanje je bilo označeno za barbarsko.
  • Šabat je izvajan v nedeljo. S tem so želeli obred časovno približati krščanskemu.
  • Omejitve dela in počitka na gejemdan šabata niso bile več v uporabi.
  • Ideja združitve vseh Judov v eni deželi je bila s strani reformistov preklicana.
  • Kašrutski zakoni, ki družinam narekujejo versko spodobnost in nedolžnost, so bili označeni z neskladnimi za dojemanja modernega človeka.
  • Praznovanje Bar Micve je bilo nadomeščeno z novo obliko praznovanja.

Skupnost

[uredi | uredi kodo]

Skupnost reformiranih Judov je danes številčneje prisotna predvsem v ZDA in v Združenem kraljestvu. Med judovskimi skupnostmi je reformirana najštevilčnejša v severni Ameriki, v zahodnih državah Evrope pa je med vidnejšimi. V Izrael je gibanje prišlo s priseljevanjem Judov iz ZDA in Velike Britanije.

Reformirana skupnost Judov je široko odprta homoseksualnim osebam.[3]

Verovanja

[uredi | uredi kodo]

Osnovna načela verovanj v reformiranem judovstvu, so:[4]

  • Čaščen je le Bog. Mojezs je največji med preroki.
  • Pomen Mojzesovih tekstov je simboličen.
  • Verujejo v prihod mesijanske dobe in ne v Mesijaha kot v izbrano, fizično osebo.
  • Nekateri verujejo v posmrtno življenje, razdeljeno med pekel in nebesa. Preostali verujejo v reinkarnacijo.
  • Satan je simbolika sebičnih poželenj. Bog omogoča človeku prosto izbiro, ljudje so sami krivi napačnih odločitev.
  • Večina veruje v Boga kot v pomilostljivo osebo. Odrešitev lahko posameznik doseže skozi molitev in verovanje v Boga, dobra dela, skrb za so-človeka in zemljo ter odgovornim vedenjem, ki ne škoduje tretji osebi.
  1. »Unija reformiranega Judovstva«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2009. Pridobljeno 11. februarja 2009.
  2. Zgodovina gibanja
  3. »Organizacija gibanja«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. septembra 2012. Pridobljeno 11. februarja 2009.
  4. Načela verovanja