Rīgas vagonbūves rūpnīca

brezokvira

Rīgas vagonbūves rūpnīca (rusko Рижский вагоностроительный завод, v prevodu Riška tovarna vagonov) je nekdanji proizvajalec tirnih vozil v Rigi.

Zgodovina

Podjetje je leta 1895 ustanovil ruski industrialec avstrijskega porekla Oskar Ivanovič Freywirth kot delniško družbo Fēnikss. Do prve svetovne vojne, ko so proizvodnjo evakuirali v Tver, je postalo ena največjih tovarn vagonov v Ruskem imperiju, poleg tovornih in potniških vagonov pa so izdelovali tudi železniške platforme in kmetijsko mehanizacijo.

Postroj za gradnjo vagonov, ki je ostal v Rigi, je zadostoval za obnovitev proizvodnje v novoustanovljeni Latvijski republiki. Med veliko depresijo je podjetje zapadlo v krizo in bilo leta 1936 likvidirano, nato pa postalo last podjetja Vairogs, kjer so po Fordovi licenci izdelovali avtomobile, tovornjake in avtobuse Ford-Vairogs.

Sovjetska vlada je podjetje nacionalizirala in poimenovala Rižskij gosudarstvennyj vagonostroitel'nyj zavod. V Sovjetski zvezi je bila tovarna eden največjih proizvajalcev veččlenskih tirnih vozil, predvsem električnih in dizelskih vlakov ter tramvajev. Poleg domačega tržišča so vlake izvažali v Bolgarijo in Jugoslavijo. Najbolj množično izdelane serije so bile elektromotorne garniture ER1, ER2, ER9 in ER22 ter tramvaji RVR-6, razvili pa so tudi prvi hitri vlak v ZSSR, ER200. V določenih obdobjih je tovarna proizvajala tudi izdelke za široko potrošnjo, kot so hladilniki.

Po obnovitvi neodvisnosti Latvije se je obrat leta 1993 preoblikoval v delniško družbo Rīgas vagonbūves rūpnīca v državni lasti. Obseg proizvodnje je po razpadu ZSSR upadel in leta 1998 je bila družba razglašena za plačilno nesposobno, nakar so jo po delih privatizirali.

Leta 2003 je izvozila zadnjo garnituro v Gruzijo, zatem je večinoma sprejemala naročila za modernizacijo in popravila svojih obstoječih garnitur. Po več spremembah lastništva je leta 2017 tovarna šla v stečaj.

Izdelki

Vlaki

Slika	Serija	Obdobje proizvodnje	Opombe
	SR	1947–1958	Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 1,5 kV in 3 kV, kakršne so že izdelovali v tovarnah v Moskvi in Mitiščih. Leta 1952 so predstavili modificirano različico SR3.
	ER1	1957–1962	Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV.
	ER7	1959–1961	Prva sovjetska elektromotorna garnitura za omrežje z izmenično napetostjo 25 kV. Izdelana v štirih primerkih. Po predelavi na silicijeve usmernike (namesto živosrebrnih) je prejela oznako ER7K.
	ER10	1960–1961	Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV, z dodatnim parom vrat na vsakem členu namenjena primestnim progam. Izdelanih je bilo šest štiričlenskih garnitur, kasneje združenih v tri osemvagonske.
	ER9	1961–2002	Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, naslednja razvojna stopnja serije ER7. Poleg osnovne različice so serijsko proizvajali modifikacije ER9P, ER9M, ER9E, ER9T.
	ER2	1962–1984	Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV, naslednica serije ER1. Po letu 1974 je zaobljeno obliko kabine nadomestila ravna različica.
	DR1	1963–1998	Prva sovjetska serijska dizelmotorna garnitura. Poleg osnovne različice so serijsko izdelovali modifikacije DR1P, DR1A, DR1B.
	ER22	1964–1976	Elektromotorna garnitura za enosmerno napetost 3 kV, posodobljena različica ER10. V zadnjih letih proizvodnje sta bila izdelana dva vlaka modifikacije ER22M in dva vlaka modifikacije ER22V
	ER25	1970–1979	Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, namenjena izvozi in dobavi Bolgarskim državnim železnicam (BDŽ). Te so mu dodelile serijsko oznako 32.
	ER2R ER2T	1979–1987 1987–2003	Elektromotorna garnitura na enosmerno napetost 3 kV z regenerativno-reostatskim zaviranjem. Ustvarjen na podlagi elektroopreme serije ER22V in karoserij členov, podobnih seriji ER2. Serija ER2T je izboljšana različica ER2R.
	ER31	1980–1990	Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, izdelana za izvoz v Jugoslavijo. Pri Jugoslovanskih železnicah je dobil oznako 412/416. Po razpadu Jugoslavije so se garniture razdelile med srbske, črnogorske in makedonske železnice.
	ER33	1990–1992	Elektromotorna garnitura na izmenično napetost 25 kV, namenjena bolgarskim železnicam. Naslednica serije ER25 oziroma poenostavljena izvedba ER31. Po sistemu BDŽ je prejel serijsko oznako 33.
	ER35	1995–1996	Različica serije ER31 z močnejšimi motorji. Za Železnice Srbije so bile izdelane tri takšne garniture, ki so prejele oznake 412/416-1xx.

Prototipi

Slika	Serija	Leto proizvodnje	Opombe
	ER6	1959	Poskusna garnitura na enosmerni tok z regenerativno-reostatskim zaviranjem, izdelana v enem primerku za preizkušnjo tega zavornega sistema.
	ER11	1965	Poskusna garnitura, podobna seriji ER22, na izmenični tok. Izdelana v enem primerku.
	AR1	1969	Tirni avtobus (enočlenska garnitura) na dizelski pogon. Izdelan v dveh primerkih.
	ER200	1974–1984 1991–1994	Edini hitri vlak, proizveden v ZSSR. Namenjen je bil vožnji med Sankt Peterburgom in Moskvo. Izdelani sta bili dve garnituri: prva je začela voziti v rednem prometu leta 1984, druga pa 1996. Leta 2009 so ju zamenjale nove garniture Siemens Velaro RUS, znane kot »sapsani«.
	ER12	1976–1981	Poskusna garnitura na enosmerni tok s tiristorsko-impulznim krmilnim sistemom. Izdelana v treh primerkih.
	ER29	1985	Poskusna garnitura na izmenični tok s tiristorsko-impulznim krmilnim sistemom in povečanimi okvirji vrat. Izdelana v enem primerku.
	AR2	1997	Tirni avtobus, izdelan v dveh primerkih.

Načrtovane neizdelane serije

• ER5 (1958)
• ER24 (1980)
• ER30 (1985)

Tramvaji

Slika	Model	Obdobje proizvodnje	Opombe
	MTV-82	1947–1961	MTV (v ruščini МТВ) je okrajšava za Moskovskij Tramvajnij Vagon, saj so jih sprva proizvajali v Moskvi, v Rigi pa šele po letu 1949. Skupaj je bilo izdelanih 1755 enot.
	RVR-50 RVR-51 RVR-55 RVR-57	1950 1951 1955–1956 1957	Prototipi za tramvaj RVR-6, izdelani v malo (enem do desetih) primerkih.
	RVR-6	1960–1987	Izdelovali so ga v treh različicah: RVR-6 (do 1966, 918 enot), RVR-6M (1966-1974, 1988 enot) in RVR-6M2 (od 1974, 3110 enot).

Načrtovani modeli

Slika	Model	Leto proizvodnje	Opombe
	RVR-7	1976–1985	Izdelan v skupaj 19 primerkih. Ker se je na preizkusih izkazal za nezanesljivega, so razvoj ustavili.
	TR-1	1988	Prvi sovjetski zglobni tramvaj. Izdelan je bil v enem primerku, nato pa je njegov razvoj prekinil razpad Sovjetske zveze.
	TR-2	1994	Poskus oživitve projekta TR-1. Izdelan v dveh primerkih.

Zunanje povezave

• Arhivirano uradno spletno mesto