Primoži

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Primoži
Primoži se nahaja v Slovenija
Primoži
Primoži
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°36′0.74″N 14°47′26.8″E / 45.6002056°N 14.790778°E / 45.6002056; 14.790778Koordinati: 45°36′0.74″N 14°47′26.8″E / 45.6002056°N 14.790778°E / 45.6002056; 14.790778
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaKočevje
Površina
 • Skupno3,71 km2
Nadm. višina
582,8 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno11
 • Gostota3,0 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si

Primoži (nemško Handlern,[2][3] kočevarsko Handlarə[4]) so naselje v občini Kočevje na Dolenjskem. Danes so del Jugovzhodne statistične regije.[5]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Nemško ime Handlern je, prav tako kot njegova slovenska nekdanja izpeljanka Handlerji, množinske oblike, ki sta bili izpeljani iz priimka.[4] Leta 1953 je bilo naselje preimenovano iz Handlerji (tudi Handlarji[6]) v Primoži v sklopu povojne komunistične kampanje za odstranjevanje nemško osnovanih toponimov.[7][8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Handlerji so bili vas Kočevskih Nemcev. Leta 1498 sta bili v vasi dve kmetiji ter 6 podložnih kmetij. Leta 1574 sta bili po podatkih urbarija razdeljeni,[9] v vasi pa sta živela dva kmeta zakupnika ter med 45 in 55 prebivalcev.[4] Leta 1770 je v naselju stalo 20 hiš.[4] Pred drugo svetovno vojno je bilo v vasi 31 hiš in 84 prebivalcev. Vas je živela od poljedeljstva ter gozdarstva.[10] Nemško prebivalstvo so leta 1941 izselili, njihove hiše pa so pričele propadati.[9]

Pomembnejši objekti[uredi | uredi kodo]

V Primožih je stala kapelica, posvečena Lurdski Materi Božji ter Srcu Jezusovem.[10][11] JZ od centra naselja stoji baročno stebrišče s streho v obliki polkrožne niše.[12]

Blizu naselja stoji tudi obzidan kraški izvir z napajalnim koritom iz druge polovice 19. stoletja.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36.
  3. Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, p. 4.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Petschauer, Erich. 1980. "Die Gottscheer Siedlungen – Ortsnamenverzeichnis." In Das Jahrhundertbuch der Gottscheer (pp. 181–197). Klagenfurt: Leustik.
  5. "Občina Kočevje". Pridobljeno dne 2022-12-17.
  6. Simonič, Ivan. 1935. "Kočevarji v luči krajevnih in ledinskih imen." Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 16: 61–81 and 106–123, p. 78.
  7. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  8. Urbanc, Mimi & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  9. 9,0 9,1 Savnik, Roman, ed. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije, p. 240.
  10. 10,0 10,1 Krajevni leksikon Dravske Banovine. 1937. Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo, p. 216.
  11. Ferenc, Mitja. 2001. "Povojna usoda sakralnih objektov na nekdanjem nemškem jezikovnem območju na Kočevskem." Kronika 49: 123–140, p. 129.
  12. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24222". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  13. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23179". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]