Podlesje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Podlesje
Podlesje is located in Slovenija
Podlesje
Podlesje
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°32′13.33″N 14°57′33.8″E / 45.5370361°N 14.959389°E / 45.5370361; 14.959389Koordinati: 45°32′13.33″N 14°57′33.8″E / 45.5370361°N 14.959389°E / 45.5370361; 14.959389
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Kočevje
Površina
 • Skupno 15,34 km2
Nadmorska višina 510,9 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 3
 • Gostota 0,2 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1330 Kočevje
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Podlesje (tudi Ferdreng, nem. Verdreng)[2][3] je opuščeno naselje v občini Kočevje. Podlesje je bilo pred 2. svetovno vojno naseljeno s Kočevarskimi Nemci, ki pa so bili med vojno izseljeni. V opuščenem Podlesju so slovenski komunisti po vojni organizirali žensko delovno taborišče za politične zapornice.

Ime[uredi | uredi kodo]

Po izselitvi Kočevarjev je bilo ime naselja leta 1955 spremenjeno iz nemškega Verdreng oz. poslovenjenega Ferdreng v Podlesje [4]. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega "Zakona o imenovanju krajev in označevanju trgov, ulic in stavb" iz leta 1948, kot del široke kampanje povojnih komunističnih oblasti, da se iz toponimov na ozemlju Slovenije odstranijo nemški elementi.[5][6]

Cerkev[uredi | uredi kodo]

Lokalna cerkev, posvečena Sv. Janezu Krstniku, je bila baročna stavba iz 18. stoletja, zgrajena na mestu zgodnejšega sakralnega objekta. Razstreljena in uničena je bila po letu 1952. Podobna usoda je med letoma 1952 in 1955 doletela tudi bližnjo kapelico iz zgodnjega 17. stoletja, posvečeno Mariji, na Verdrenški gori (znani tudi kot Verderbška gora) [7] severno od naselja.[8][9] Sam vrh, na katerem je stala kapelica, se je sicer pred vojno imenoval tudi Dekličina gora in se v ljudski govorici občasno še omenja pod tem nazivom.[10] Vrh je bil po vojni preimenovan z namenom, da bi se zabrisale vse religiozne asociacije.[11]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med 2. svetovno vojno so vas v avgustu 1942 požgale vojaške sile fašistične Italije.[4]

Po 2. svetovni vojni so v Podlesju slovenske komunistične oblasti organizirale žensko taborišče za prisilno delo za politične zapornice.[12][13][14][15][16] Zapornice so bile obsojene na opravljanje "družbeno koristnega dela" v koncentracijskem taborišču. Leta 1949 je bilo v taborišču zaprtih okoli 600 žensk [11], in to v zelo slabih higienskih pogojih.[17] Kasneje je bilo taborišče razpuščeno, interniranke pa preseljene v koncentracijsko taborišče na Škofjeloškem gradu, kjer so jih postopoma izpustili.[18]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 38. (v slovenščini)
  3. ^ Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, p. 4.
  4. ^ 4,0 4,1 Savnik, Roman, ed. 1971. Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. p. 236–237.
  5. ^ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  6. ^ Urbanc, Mimi & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  7. ^ Mount Verderb at Geopedia (v slovenščini)
  8. ^ Slovenian Ministry of Culture register of national heritage reference numbers ešd 2750 & 2751
  9. ^ Verdreng (Podlesje) (v slovenščini) (v nemščini)
  10. ^ Virgin's Mount at Geopedia (v slovenščini)
  11. ^ 11,0 11,1 Žajdela, Ivo. 1991. Komunistični zločini na Slovenskem. Ljubljana: ČZP Novo jutro, p. 117.
  12. ^ Žajdela, Ivo. 1990. "Gotenica - velika prevara?" Tribuna 11: 14–15.
  13. ^ Mikola, Milko. 2006. Dokumenti in pričevanja o povojnij delovnih taboriščih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, p. 114.
  14. ^ Maša za bivše taboriščnice in taboriščnike (Mass for Former Camp Inmates) (v slovenščini)
  15. ^ Program spominskih slovesnosti, romanj in komemoracij v letu 2011 (Schedule of Memorial Ceremonies, Pilgrimages, and other Commemorations in 2011), Item 10
  16. ^ Mrvič, Irena. 1999. "Taborišče." Enciklopedija Slovenije, vol. 13 (Š–T), pp. 177–179. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 179.
  17. ^ Gabrič, Aleš, Polona Kekec, & Brigita Rajšter. 2000. Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner: pogumna, da bi je bila drugačna. Ljubljana: Nova revija, p. 165.
  18. ^ Žajdela, Ivo. 1991. Komunistični zločini na Slovenskem. Ljubljana: ČZP Novo jutro, p. 123.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]