Primeri inšpektorja Vrenka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Primeri inšpektorja Vrenka
Žanrkriminalistična serija
Čas trajanja45–48 minut
Avtor(ji)Avgust Demšar
Gregor Fon
Martin Horvat
Glavni igralciDario Varga
Jurij Drevenšek
Lotos Šparovec
SkladateljAnže Rozman[d]
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
Število sezon1
Število epizod6
Produkcijska hišaRadiotelevizija Slovenija
Predvajanje
Televizijski kanalTV SLO 1
Začetek/konec10. januar 2021

Primeri inšpektorja Vrenka je slovenska televizijska kriminalistična serija, ki je nastala po romanih slovenskega pisatelja Avgusta Demšarja. Prvi del je bil na sporedu 10. januarja 2021 na prvem programu Televizije Slovenija. Ob nedeljah se je v prvi sezoni odvrtelo šest delov.[1]

Serija se dogaja v Mariboru. Glavni junak je kriminalistični inšpektor Martin Vrenko, psiholog po izobrazbi.[1]

Epizode in gledanost[uredi | uredi kodo]

Prva sezona[uredi | uredi kodo]

Št. Naslov Datum predvajanja Št. gledalcev Ref.
1. Zlatovranka, 1. del 10. januar 2021 315.000 [2]
2. Zlatovranka, 2. del 17. januar 2021 308.000 [3]
3. Retrospektiva, 1. del 24. januar 2021
4. Retrospektiva, 2. del 31. januar 2021
5. Brez zavor, 1. del 14. februar 2021
6. Brez zavor, 2. del 21. februar 2021

Produkcija[uredi | uredi kodo]

Prva sezona[uredi | uredi kodo]

Leta 2017 je Avgust Demšar poslal sinopsis in prvi scenarij na razpis RTV Slovenije. Izbran je bil skupaj z Jezerom, ki so ga posneli prvega zaradi praktičnih razlogov, dogaja se namreč pozimi. Najprej je sam napisal šest scenarijev, potem so vstopili drugi. S snemanjem se ni ukvarjal.[4]

Za podlago so služili Demšarjevi romani Olje na balkonu (epizodi Zlatovranka), Retrospektiva in Tanek led (epizodi Brez zavor).[5] Producent serije je uvedel lik Vrenkovega očeta in prijateljico, ki nadomesti 20 let zakona.[6]

Porabljenih je bilo 52 snemalnih dni med 1. avgustom in 15. oktobrom 2020.[1] Snemali so v Mariboru, Ljubljani, na Otočcu in v Polževem. Proračun je ocenjen na 800.000 evrov.[7]

Zasedba[uredi | uredi kodo]

Ekipa[uredi | uredi kodo]

Prva sezona[uredi | uredi kodo]

  • producenti: Janez Pirc, Jani Virk in Barbara Daljavec[8]
  • glasba: Anže Rozman
  • režija: Boris Jurjaševič in Slobodan Maksimović
  • scenarij: Avgust Demšar, Gregor Fon in Martin Horvat
  • montaža: Jurij Moškon
  • fotografija: Vladan G. Janković
  • scenografija: Mateja Medvedić
  • kostumografija: Katarina Šavs, Nina Čehovin
  • maska: Eva Uršič

Kritike[uredi | uredi kodo]

Emica Antončič, lektorica pri filmih Kavarna Astoria in Moj ata, socialistični kulak, je napisala, da je mariborski govor lahko tudi jezik prefinjene politične satire. Rabo štajerskih narečij za komične nastope je opazila že v prejšnih časih, ko ni bila komercialno razvpita. Pri gledališču in filmu je kot lektorica ustvarjala čimbolj naraven jezik, vendar pri karikiranju štajerščine za komični učinek v ljubljanski postavitvi predstave Moj ata, socialistični kulak (lektorica je bila Nada Šumi) ni imela občutka, da so liki slaboumni. Tudi pri seriji Komisar Rex, kjer se uporablja dunajski pogovorni jezik, likov ni imela za umsko podpovprečne. Zavrnila je trditve, da bi bilo s štajerskimi igralci bolje, saj morajo ti že zelo zgodaj govoriti v zbornem jeziku in brez pomoči lektorja ne zdržijo v svoji domači govorici. Omenila je, da so v devetdesetih slovenski filmarji z opustitvijo lektorjev želeli pregnati stereotip o nenaravni slovenščini, čeprav so v prejšnjih časih v filmih uspešno uporabljali različne pokrajinske pogovorne jezike in narečja. Pri Primerih inšpektorja Vrenka je po njenem mnenju pravi problem jezikovna zmeda, saj vsak govori po svoje ali pa ne v skladu s svojim statusom (čistilka ni uporabljala pogovornega jezika, pri upokojenem oficirju JNA ni bilo tujejezičnega barvanja). Iz intervjujev z avtorji in igralci je sklepala, da nimajo razčiščenih osnovnih pojmov o socialnih zvrsteh slovenskega jezika. Da v filmsko ekipo niso povabili lektorja, se ji zdi neprofesionalno ne glede na njihov razlog. Sama bi predlagala rabo bolj ali manj močno barvanega mariborskega pogovornega jezika glede na izobrazbo, družbeni in socialni status, poreklo in govorni položaj lika. Uporabo ljubljanskega pogovornega jezika bi dovolila le priseljenki Mojci. Papirne dialoge nesproščenih likov bi omehčala z anekdotičnim humorjem po zgledu Komisarja Rexa in Umorov na podeželju (pes hrepeni po pomočnikovem sendviču, Barnaby zamuja na družinska srečanja, Montalbano iz serije Inšpektor Montalbano je ljubosumen), kar bi bilo po njenem bolje od zaključkov z moraliziranjem ob pogledu na Dravo. Pri Vrenku je pogrešala izrazito značajsko lastnost ali čudaštvo, ki je za detektive žanrsko pravilo (Poirot, Columbo in Marleau). Dogajanje bi prepletla z njegovim privatnim življenjem, da ne bi bila oče in prijateljica zgolj prilepljena (po zgledu Rocca Schiavoneja ali Candice Renoir).[9]

Marko Stanojević (Radio Študent) pri prvi zgodbi ni maral Vrenkovega pametovanja Brezniku na moralističnem koncu, pogrešal pa je igralske in vsebinske presežke. Razumel je uvedbo Vrenkovih srčnih problemov, za katere pisatelju Demšarju drugače ni mar. Po njegovem niso pomagali zgodbi, vendar ga niso motili. Pojasnilo producentov, da so se štajerskemu naglasu izognili zaradi negativne konotacije, je imel za puhlo, saj v seriji štajersko govoreči Matjaž Javšnik v vlogi kmeta utrjuje ta stereotip. Snemanje marsikatere scene v Ljubljani se mu ni zdelo potrebno, saj so podhodi tudi v Mariboru. Oceno je zaključil z mnenjem, da zadeva ni slaba. Ta kriminalna serija se mu je kljub pomanjkljivostim zdela potrebna zaradi poplave žajfnic.[5]

Ana Jarc (koridor-ku.si) je serijo označila za soliden in gledljiv izdelek z dobro režijo, fotografijo in glasbo, ki sicer ni odličen, je pa vreden ogleda. Primeri so se ji zdeli zanimivi in so jo pritegnili kljub pomanjkanju realizma. Manj so jo prepričali scenarij, razvoj likov in njihovih odnosov ter gledališka igra. Dialogi so se ji zdeli prisiljeni in umetni, dolge pavze pa so ji povzročale občutek nelagodja. Želela si je, da Vrenko ne bi bil določen samo z najbolj splošnimi lastnostmi. Njegova zveza z Mojco jo je dolgočasila, njen lik ji je bil všeč le zaradi Katarine Čas, ki je bila po njenem mnenju najbolj primerna in izkušena za igro na TV. Vrenkovemu odnosu z očetom je očitala pomanjkanje pomena za zgodbo. Vrenkova sodelavca sta se ji zdela neizdelana. Breznik je imel po njenem mnenju potencial, vendar je kmalu zbledel. Uporaba štajerskega naglasa le pri nižjih likih, medtem ko »smetana« govori ljubljansko, se ji je zdela neprimerna. Ni marala sitne šefice, ki zna samo vprašati, če je kaj novega. Razočaral jo je bled zaključek zgodbe, ki se ukvarja s spolnim nasiljem.[10]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Primeri inšpektorja Vrenka že 10. 1. 2021 na TV SLO 1". RTVSLO.si. 18. december 2020. Pridobljeno dne 2021-08-15.
  2. "Serija Primeri inšpektorja Vrenka – gledanost 1. epizode precej boljša kot pri seriji Jezero, pravzaprav najboljša gledanost v tej zvrsti na RTV od leta 2002". UPORABNA STRAN. 2021-01-15. Pridobljeno dne 2021-08-15.
  3. "Primeri inšpektorja Vrenka – gledanost 2. epizode serije na TV Slovenija z malo manj gledalci, a boljšim deležem kot 1. epizoda na dan predvajanja". UPORABNA STRAN. 2021-01-21. Pridobljeno dne 2021-08-15.
  4. Jurc, Ana (17. december 2020). "Avgust Demšar: "Kriminalke se ne splača pisati za kaj manj, kot je umor"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-08-16.
  5. 5,0 5,1 Stanojević, Marko (26. februar 2021). "Viski z limono". Radio Študent. Pridobljeno dne 2021-08-15.
  6. Hadner Hvala, Sergeja (14. februar 2021). "Avgust Demšar: "Kriminalka mora imeti truplo, čim bolj mrtvo mora biti, če jih je več, še toliko bolje"". zurnal24.si. Pridobljeno dne 2021-08-16.
  7. Vinter, Damijan (13. avgust 2020). "PRODUCTION: Slovenian National Television Shoots New Crime Series". www.filmneweurope.com (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-15.
  8. Inspector Vrenko (1st episode). str. 199. Prix Italia 2021 73rd International Media Competition for Radio, TV and Web (angleščina). dostopno na https://www.rai.it/dl/doc/2021/06/05/1622886521185_prix_italia_2021_programmes.pdf
  9. Antončič, Emica. str. 113-118. Jezikovni zdrs Primerov inšpektorja Vrenka ali o prešpricanih lekcijah. Dialogi 3-4 2021. pridobljeno 16. avgusta 2021
  10. Jarc, Ana (2021-02-28). "Primeri inšpektorja Vrenka". koridor-ku.si. Pridobljeno dne 2021-08-16.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]