Predor Učka
 | |
| Cestninska postaja in uvoz iz smeri Istre | |
| Osnovni podatki | |
|---|---|
| Lokacija |  Učka, Hrvaška |
| Koordinati | 45°18′48″N 14°12′51″E / 45.31333°N 14.21417°E |
| Trasa |  Avtocesta A8 |
| Delovanje | |
| Odprt | 1981 |
| Cestnina | 33 kn (v sklopu A8) |
| Tehnični podatki | |
| Dolžina | 5062 m |
Predor Učka je cestni predor na Hrvaškem, dolg 5062 metrov, ki poteka skozi gorovje Učka.
Gradnja[uredi | uredi kodo]
Priprave na gradnjo predora, ki bi povezal osrednjo in zahodno Istro s preostankom Hrvaške, so se začele leta 1970 z ustanovitvijo podjetja »Učka« in razpisom ljudskega posojila za gradnjo. Pogodba za gradnjo je bila podpisana v maju 1976. Predor sta gradili podjetji Hidroelektra iz Zagreba in podizvajalec Konstruktor iz Splita, okoli 5 % sredstev za gradnjo pa je bilo pridobljenih z ljudskim posojilom. Do preboja predora je prišlo 14. maja 1978. Dokončani predor so svečano otvorili 27. septembra 1981, promet pa je po njem stekel naslednjega dne.[1][2]
Ob izgradnji je bil predor Učka najdaljši cestni predor v Jugoslaviji. Od leta 1995 s predorom upravlja družba BINA-Istra, ki ima koncesijo za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje z avtocestami Istrskega ipsilona.[3]
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Predor sestavlja ena cev, dolga 5062 metrov in široka 9,1 metra. Cev je zgrajena v obliki obrnjene črke V in se od središča proti uvozoma spušča z 0,4-odstotnim naklonom.[2] Opremljen je z 83 nadzornimi kamerami, 538 detektorji požara, 39 gasilnimi hidranti, 38 SOS-postajami, v njem se nahaja pet odstavnih niš in tri obračališča.[4] Promet poteka dvosmerno z omejitvijo hitrosti 80 km/h.
Na istrski strani stojita neposredno pred predorom Učka še dva kratka predora: Zrinščak I (200 m) in Zrinščak II (45 m).
Predor Učka je del zaprtega cestninskega sistema Istrskega ipsilona. Cestninske postaje stojijo pred obema uvozoma v predor. Leta 2020 je cestnina znašala od 33 kun za osebna vozila do 197 kun za velika tovorna vozila.[5]
Promet[uredi | uredi kodo]
Leta 2019 je povprečni dnevni promet skozi predor znašal 10 070 vozil in povprečni poletni dnevni promet 14 111 vozil.[6] BINA-Istra je s koncesijo zavezana h gradnji druge cevi predora, ki naj bi se začela leta 2022, po dokončani nadgradnji avtoceste A8 v polni profil.[7]
Varnost[uredi | uredi kodo]
Leta 2004 je bil predor Učka preizkušen v okviru projekta EuroTAP in za svojo varnost prejel oceno »zelo slab«. Medtem ko so bili pozitivno ocenjeni pretok vozil, nadzor in obstoj protipožarne zaščite, so se glavne kritike nanašale na dvosmerni promet, pomanjkanje sistemov za obveščanje voznikov in dotrajano asfaltno podlago.[8] Po preizkusu so v predoru popravili vozišče in uvedli nekatere varnostne izboljšave.[9]
Leta 2020 je zveza ADAC izvedla preskus 16 predorov v Evropi in predoru Učka vnovič podelila nezadostno oceno. Kritike so obsegale preveliko razdaljo med odstavnimi nišami, neobstoj zasilnih izhodov in zunanjega dostopa za reševalce ter različno število prometnih pasov pred in v predoru.[10]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Druga faza Istarskog ipsilona« (PDF). Građevinar (v hrvaščini). Maj 2010. ISSN 1333-9095.
- ↑ 2,0 2,1 »Prije 38 godina odjeknule su sirene i crkvena zvona diljem Istre: TADA JE TUNEL UČKA PUŠTEN U PROMET«. Glas Istre (v hrvaščini). 29. september 2019.
- ↑ »Istarski ipsilon«. istrapedia.hr (v hrvaščini). Pridobljeno 17. julija 2020.
- ↑ »Naplata cestarine«. bina-istra.com (v hrvaščini). BINA Istra. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2011.
- ↑ »Cjenik dionica na karti«. bina-istra.com (v hrvaščini). BINA Istra. Pridobljeno 15. julija 2020.
- ↑ Brojenje prometa na cestama Republike Hrvatske godine 2019 (PDF) (v hrvaščini). Zagreb. 2020. str. 50. ISBN 978-953-6534-27-2. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. julija 2020. Pridobljeno 17. julija 2020.
- ↑ »Istrani će autocestom do Rijeke za pet godina: a kada će do Kopra?«. Istarski.hr (v hrvaščini). 14. december 2019.
- ↑ »Učka najnesigurniji tunel u Europi prema njemačkom testu«. Index.hr (v hrvaščini). 29. april 2004.
- ↑ »Naša zemlje sve bliža sigurnosnim standardima EU«. Jutarnji list (v hrvaščini). 26. februar 2007.
- ↑ »ADAC Tunnel-Inspektion 2020: Die Hälfte fällt durch«. ADAC.de (v nemščini). 23. junij 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2020. Pridobljeno 15. julija 2020.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
