Predloga:Izbrano/8. teden 2007
Pitagorejstvo je naziv za filozofsko gibanje starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Je eno poglavitnejših predsokratniških smeri, saj so pri razlaganju filozofije uporabljali znanost, kar je predstavljalo prvi večji prelom v filozofski metodi. Pripadniki pitagorejstva se imenujejo pitagorejci.
Pitagora je okoli leta 529 pr. n. št. naselil v Krotonu in okoli sebe zbral sebe krog ljudi - Bratstvo, ki so postali njegovi učenci. Z razvojem in predvsem razmahom njegove šole so se učenci delili glede na njihovo znanje in uvedenost v filozofijo: prva skupina (Akousmatics) ja predstavljala najnižji krog. V drugi zahtevnejši skupini (Mathematikoi) so živeli skupaj z Pitagoro, po načelih asketskega življenja (odpoved osebne lastnine). Nova odkritja znotraj skupine niso bila pripisana avtorju, ampak celotni skupini, zato so tudi učenci lastne ideje pripisali svojemu učitelju, rekoč »Autos efa« (slovensko: On je tako rekel). Edini ohranjeni starogrški zapisi, ki se navezujejo na pitagorejce, so prišli iz vrst mlajših pitagorejcev (predvsem Filolaja) in njihovih učencev.
Njihovi nauki so temeljili na odkritjih predhodnih filozofov, uvedli pa so dokazovanje filozofije s pomočjo miselnega procesa, kar je povzdignilo filozofijo na raven logosa. Po njihovi zaslugi je to dokazovanje s pomočjo števil nenadomestljivo vplivalo na razvoj grške matematike ter deloma tudi fizike. S tem so uvedli znanstveno delovanje na področju filozofije in hkrati vplivali na razvoj znanosti. Prvi so menili, da središče vesolja ni Zemlja, s čimer so pomembno vplivali na poznejšo uvedbo heliocentričnega modela vesolja.
Najpomembnejši filozofski vpliv Pitagore in pitagorejcev se naj bi kazal predvsem na Platonovi filozofiji, predvsem na njegovemu delu Država (Πολιτεία).