Država (Platon)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Država (grško Πολιτεία; Politeia ; podnaslov: o pravici/pravičnem[1]; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije. Glavna teme Države je vprašanje o pravičnosti. Delo naj bi Platon napisal okoli leta 360 pr. n. št. Diogen Laert je to delo vključil v Corpus Platonicum kot drugi del 8. tetralogije.

Dramska zasnova[uredi | uredi kodo]

Knjiga je napisala kot dialog, v katerem sodelujejo:

  • Sokrat,
  • Kefal,
  • Polemarh (Kefalov sin),
  • Trazimah (sofist),
  • Glavkon in Adejmant (Platonova brata).

Vsebinsko je knjiga razdeljena na 10 knjig, ki se potem naprej delijo še na več delov.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Prva knjiga[uredi | uredi kodo]

V prvi knjigi gre za uvodni razgovor o pravičnosti. Stari pošteni Kefalos opredeli pravičnost enostavno kot »govoriti resnico ter vračati to, kar smo prejeli«. Polemarhos nekoliko popravi njegovo določitev pravičnosti: »Pravično je, vsakomur vračati to, kar mu dolgujemo«. Sokrat opredelitev poruši z razpravo o tem, ali smo sovražnikom dolžni isto kakor prijateljem. Zato poseže v razpravo sofist Trasimahos, ki ne mara Sokratovega »pretvarjanja«, ironije, ter postavi trditev, da je »pravo korist močnejšega«. To na državni ravni pomeni, da »pravica ni nič drugega kakor korist obstoječe vladavine«. Svojo tezo Trasimahos zagovarja s tem, da meni, da je za politike krivičnost boljša kakor pravičnost. Sokrat pa meni, da ne moremo presoditi, ali je krivično življenje boljše kakor pravično, če poprej ne vemo, kaj je pravičnost.

Druga knjiga[uredi | uredi kodo]

Tretja knjiga[uredi | uredi kodo]

Četrta knjiga[uredi | uredi kodo]

Peta knjiga[uredi | uredi kodo]

Šesta knjiga[uredi | uredi kodo]

Sedma knjiga[uredi | uredi kodo]

Osma knjiga[uredi | uredi kodo]

Deveta knjiga[uredi | uredi kodo]

Deseta knjiga[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mit o Eru.

Vplivi[uredi | uredi kodo]

Povzetek[uredi | uredi kodo]

Kot najdaljše Platonovo delo se v delu odpirajo in razrešujejo številna vprašanja. Med najpomembnejšimi so tako: pravičnost (pravičnost posameznika in polis), državna, politična in družbena ureditev, spoznanje, kreposti, ...

Zaradi svojega totalitarnega razlaganja družbene ureditve Platon velja[navedi vir] za enega prvih komunističnih piscev, saj zagovarja načelo skupne lastnine, življenja v skupnosti,...

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kocijančič, str. 15

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Platon, DRŽAVA, prev. Jože Košar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1976 (COBISS)
  • Platon, ZBRANA DELA I., GORGIJA, 447A-527E, prevod in spremna beseda Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)
  • Kocijančič, Gorazd, »DRŽAVA«, spodbude za razumevanja Platonovih dialogov, str. 973-1002, v Platon, ZBRANA DELA II., Mohorjeva družba, Celje 2004 (COBISS)