Površinska gostota naboja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Površínska gostôta nabòja ali ploskòvna gostôta nabòja (oznaka σ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S:

Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.