Slano jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grafična razčlenitev vodne slanosti, ki opredeljuje sladko vodo, brakično vodo, slano vodo in slanico

Slano jezero je zaprto vodno telo, ki vsebuje veliko koncentracijo soli (navadno natrijevega klorida) in drugih raztopljenih mineralov, znatno višjo od večine jezer (pogosto opredeljeno z najmanj tri grame soli na liter). V nekaterih primerih imajo slana jezera višjo koncentracijo soli kot morska voda; taka jezera lahko imenujemo tudi hipersalinska jezera. Alkalno slano jezero, ki ima visoko vsebnost karbonata, se včasih imenuje tudi sodavo jezero.

Klasifikacija slanih jezer:[1]

subsalino: 0,5–3 ‰
hiposalino: 3–20 ‰
mezosalino: 20–50 ‰
hipersalino: večje od 50 ‰

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Slano jezero nastane, ko voda, ki teče v jezero in vsebuje sol ali minerale, ne more izteči, ker je jezero endoreično (zaprta ali terminalna kotlina). Voda nato izhlapi, pusti za seboj vse raztopljene soli in tako poveča slanost, tako da je slano jezero odličen kraj za proizvodnjo soli. Visoka slanost omogoča edinstveno halofitno rastlinstvo in živalstvo v takem jezeru; v resnici je rezultat lahko odsotnost ali skoraj odsotnost življenja v bližini slanega jezera.

Če je količina vode, ki teče v jezero, manjša od količine, ki izhlapi, bo jezero sčasoma izginilo in pustilo suho jezersko kotanjo, imenovano tudi slanišče. Slanišče nastane zaradi vode, ki je močno nasičena s soljo ali skoraj slanica, lahko pa je tudi močno nasičena z drugimi materiali. Večina slanišč je posledica visoke stopnje izhlapevanja v sušnem podnebju in pomanjkanja izhoda v reke ali ocean. Visoka vsebnost soli v teh vodnih telesih je lahko posledica vsebnosti mineralov, ki so prišli iz okolice. Drug vir za sol je lahko vodno telo, ki je bilo prej povezano z morjem, ker je voda izhlapela, je ostala sol. Sčasoma vodno telo postane slanišče.

Zaradi gostote slanice je vzgon večji in plavanje lažje kot v sveži ali navadni slani vodi. Primera takšnih slanih jezer sta Mrtvo morje in Veliko slano jezero.

Slanišča se lahko pojavijo tudi na dnu oceana ob hladnih izvirih. Včasih jih imenujejo slana jezera, pogosteje slani bazeni. Na površini teh teles je mogoče opazovati valove [2].

Ljudje ustvarjajo soline (bazeni s slanico) za proizvodnjo jedilne soli.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Satelitska slika slanih jezer Bahtegan in Maharlu blizu Širaza, Iran.
Jezero Mono, ZDA

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Hammer, U. T. (1986). Saline Lake Ecosystems of the World. Springer. str. 15. ISBN 90-6193-535-0.
  2. »NOAA Ocean Explorer: Expedition to the Deep Slope: May 31 Log«. www.oceanexplorer.noaa.gov. Pridobljeno 30. marca 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]