Činghaj (jezero)
Jezero Činghaj | |
---|---|
![]() Pogled iz vesolja (november 1994). Sever je na levi. | |
Lega | Činghaj, Ljudska republika Kitajska |
Koordinate | 37°00′N 100°08′E / 37.000°N 100.133°EKoordinati: 37°00′N 100°08′E / 37.000°N 100.133°E |
Vrsta | endoreično slano jezero |
Glavni dotoki | Buha, Shaliu, Haergai, Quanji, Heima |
Glavni odtoki | nima |
Površina porečja | 29.660 km² |
Države porečja | Ljudska republika Kitajska |
Maks. dolžina | 106 km |
Maks. širina | 67 km |
Površina | 4317,69 km² (2008) |
Povp. globina | 21 m (1985) |
Maks. globina | 25,5 m (1985) |
Količina vode | 7,16×1010 m³ (2008) |
Gladina (n.m.) | 3193 m |
Činghaj (kitajsko: 青海湖, pinjin Qīnghǎi Shěng) je slano endoreično jezero, ki leži na severovzhodnem robu Tibetanske planote v istoimenski provinci osrednje Kitajske. S površino približno 4300 km² je največje kitajsko jezero; njegova imena v kitajščini (青海湖), mongolščini (Хөх нуур, Koko Nor) in tibetanščini (མཚོ་སྔོན་པོ།, Tso Ngonpo) pomenijo »modro jezero«, kar se nanaša na azurno modro barvo vode. Zapolnjuje tektonsko kotanjo brez odtoka v gorovju Qilian na nadmorski višini skoraj 3200 m, obkroženo z vrhovi, s katerih ga napaja množica stalnih ali začasnih vodotokov.
Prispevno območje dobi le malo padavin, na letni ravni je nad samim jezerom stopnja izhlapevanja trikrat večja od padavin. Hkrati se nad njim križajo vplivi vzhodnoazijskega monsuna, indijskega poletnega monsuna in zahodno usmerjenega vetrovnega stržena, zato je jezero občutljivo na podnebne spremembe. Skozi 20. stoletje je bilo opazno nižanje vodne gladine, zaradi česar je ob robu nastalo več hčerinskih jezer v plitvih kotanjah, od začetka 21. stoletja pa se jezero Činghaj spet povečuje.
Okrog jezera od leta 2002 poteka večetapna kolesarska dirka okoli jezera Činghaj.
Ekologija[uredi | uredi kodo]
V jezeru prevladujejo krapovci, ki jih okoliški prebivalci lovijo za hrano, še bolj pa je znano po bogatih pašnikih v okolici. Krčenje v preteklem stoletju je imelo občuten negativen vpliv na okoliško območje, z začetki dezertifikacije in manjšanjem stopnje biotske raznovrstnosti.
Poleg tega ima velik pomen kot križišče več selitvenih poti ptic, katere ga obiščejo na postanku ali tu gnezdijo, med njimi tudi redke in zaščitene vrste. Znamenit je predvsem Ptičji otok ob severozahodni obali, vpadljiv skalnat steber, kjer redno počivajo številne ptice. Zaradi svoje lokacije jezero vzbuja skrb kot možno žarišče ptičje gripe, virus bi se namreč s tega križišča lahko razširil po večjem delu Evrazije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- "Koko Nor". Britannica Online. Pridobljeno 2018-06-30.
- Zhang, Guoqing; Xie, Hongjie; Duan, Shuiqiang; Tian, Mingzhong; Yi, Donghui (2011). "Water level variation of Lake Qinghai from satellite and in situ measurements under climate change". Journal of Applied Remote sensing. Zv. 5, št. 1. str. 053532. doi:10.1117/1.3601363.
- Zhang, Linus T.; Yang, Xiaoliu (2012). "Chinese Lakes". V Bengtsson, Lars; Herschy, Reginald W.; Fairbridge, Rhodes W. (ur.). Encyclopedia of Lakes and Reservoirs. Springer. str. 156–160. ISBN 978-1-4020-5616-1.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Več gradiva o temi Činghaj v Wikimedijini zbirki