Vzvratno gibanje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 03:50, 15. februar 2007

Vzvratno gibanje (ali retrogradno in tudi obratno gibanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi lege opazovalca). Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo progradno gibanje.

Kako vidimo navidezno vzvratno gibanje?
T1, T2, ..., T5 – lega Zemlje
P1, P2, ..., P5 – lege planeta
A1, A2, ..., A5 – projekcija na nebo

V Osončju se večina teles giblje v smeri, ki je enaka smeri gibanja urinih kazalcev, če gledamo iz smeri zvezde Severnice. Njihovo gibanje je torej progradno. Gibanje večine teles v Osončju v progradni smeri ima vzrok v načinu njegovega nastanka. Osončje je nastalo iz oblaka medvezdne snovi in njegovo začetno vrtenje ima posledice v načinu vrtenja teles v njem. Nekateri manjši naravni sateliti (lune) se gibljejo v obratni smeri gibanja kazalcev na uri (gledano iz severnega pola) in jih zato imenujemo retrogradni sateliti. Nekateri veliki planeti imajo lahko tudi več retrogradnih kot progradnih satelitov. Retrogradni sateliti so običajno ujeti asteroidi ali ujeta telesa iz Kuiperjevega pasu. Retrogradne tirnice imajo še nekateri asteroidi in kometi

Tudi vrtenje nebesnih teles okoli svoje osi lahko obravnavamo na isti način. Skoraj vsi planeti v Osončju se prav tako vrtijo v isti smeri (nasprotno od smeri vrtenja kazalcev na uri, gledano iz severa – v progradni smeri). Izjemi sta planeta Venera in Uran, ki se vrtita okoli svoje osi v nasprotni smeri. Njuno vrtenje okoli osi je retrogradno. Pri retrogradnem vrtenju okoli svoje osi je severni pol v južni hemisferi glede na ravnino kroženja okoli osrednjega telesa.

Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje ... ..

Navidezno vzvratno gibanje nastane zaradi lege opazovalca gibanja nebesnega telesa. Planeti, ki so od Sonca bolj oddaljeni kot Zemlja (Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun), včasih zamenjajo navidezno smer gibanja po nebu. Običajno se vsi ti planeti navidezno gibljejo v isti smeri glede na zvezde stalnice. Včasih pa se zgodi, da planet zastane in se prične gibati v obratni smeri. Zaradi tega imenujemo to navidezno vzvratno gibanje.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
+'''Vzvratno gibanje''' (ali '''retrogradno''' in tudi obratno gibanje) je v [[astronomija| astronomiji]] gibanje [[nebesno telo|nebesnih teles]] v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi [[lega|lege]] opazovalca). Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo [[progradno gibanje]].
-'''Retrogradno gibanje ''' (ali obratno ali [[vzvratno gibanje|vzvratno]]
-) je v [[astronomija| astronomiji]] gibanje [[nebesno telo|nebesnih teles]] v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi položaja opazovalca).
-Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo [[progradno gibanje| progradno gibanje]]. <br />
+[[Slika:Retrogadation.png|thumb|500px |right|Kako vidimo navidezno vzvratno gibanje? <BR/>T1, T2, ..., T5 – lega [[Zemlja|Zemlje]] <BR/>P1, P2, ..., P5 – lege planeta <BR/>A1, A2, ..., A5 – projekcija na nebo]]
-V [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]] se večina teles giblje v smeri, ki je enaka smeri gibanja [[ura (naprava)|urinih]] kazalcev, če gledamo iz smeri zvezde [[Severnica| Severnice]]. Njihovo gibanje je torej progradno. Gibanje večine teles v [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]] v progradni smeri ima vzrok v načinu nastanku sistema. Sončev sistem je nastal iz oblaka [[mezvezdna snov| medvezdne snovi]] in njegovo začetno vrtenje ima posledice v načinu vrtenja teles v sistemu. Nekateri manjši [[naravni satelit|naravni sateliti]] (lune) se gibljejo v obratni smeri gibanja kazalcev na uri (gledano iz severnega pola) in jih zato imenujemo retrogradni sateliti. Nekateri veliki [[planet| planeti]] imajo lahko tudi več retrogradnih kot progradnih satelitov. Retrogradni sateliti so običajno ujeti [[asteroid| asteroidi]] ali ujeta telesa iz [[Kuiperjev pas| Kuiperjevega pasu]]. Retrogradne tirnice imajo še nekateri [[asteroid| asteroidi]] in [[komet| kometi]]. <br />
+V [[Osončje|Osončju]] se večina teles giblje v smeri, ki je enaka smeri gibanja [[ura (naprava)|urinih]] kazalcev, če gledamo iz smeri zvezde [[Severnica| Severnice]]. Njihovo gibanje je torej progradno. Gibanje večine teles v Osončju v progradni smeri ima vzrok v načinu njegovega nastanka. Osončje je nastalo iz oblaka [[mezvezdna snov| medvezdne snovi]] in njegovo začetno vrtenje ima posledice v načinu vrtenja teles v njem. Nekateri manjši [[naravni satelit|naravni sateliti]] (lune) se gibljejo v obratni smeri gibanja kazalcev na uri (gledano iz severnega pola) in jih zato imenujemo retrogradni sateliti. Nekateri veliki [[planet]]i imajo lahko tudi več retrogradnih kot progradnih satelitov. Retrogradni sateliti so običajno ujeti [[asteroid]]i ali ujeta telesa iz [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]]. Retrogradne [[tir]]nice imajo še nekateri asteroidi in [[komet]]i
-Tudi vrtenje nebesnih teles okoli svoje osi lahko obravnavamo na isti način. Skoraj vsi planeti v [[Sončev sistem| Sončevem sistemu]] se prav tako vrtijo v isti smeri (nasprotno od smeri vrtenja kazalcev na uri , gledano iz severa – v progradni smeri). Izjemi sta planeta  [[Venera |Venera]] in [[Uran|Uran]], ki se vrtita okoli svoje [[os vrtenja| osi]] v nasprotni smeri. Njuno vrtenje okoli osi je retrogradno. Pri retrogradnem vrtenju okoli svoje osi je [[severni tečaj|severni pol]] v južni [[polobla| hemisferi]] glede na ravnino kroženja okoli centralnega telesa. <br />
+Tudi vrtenje nebesnih teles okoli svoje [[os vrtenja|osi]] lahko obravnavamo na isti način. Skoraj vsi planeti v Osončju se prav tako vrtijo v isti smeri (nasprotno od smeri vrtenja kazalcev na uri, gledano iz severa – v progradni smeri). Izjemi sta planeta [[Venera]] in [[Uran]], ki se vrtita okoli svoje osi v nasprotni smeri. Njuno vrtenje okoli osi je retrogradno. Pri retrogradnem vrtenju okoli svoje osi je [[severni tečaj|severni pol]] v južni [[polobla|hemisferi]] glede na ravnino kroženja okoli osrednjega telesa.
-[[Image:Retrogadation.png|thumb|500px |right|Kako vidimo navidezno vzvratno gibanje? <BR/>T1, T2, ..., T5 – položaj Zmlje <BR/>P1, P2, ..., P5 – položaji planeta <BR/>A1, A2, ..., A5 – projekcija na nebo]]
-[[Image:Retrogadation1.png|thumb|500px |right|Opazovalec na Zemlji vidi takšno gibanje... ..]]
-<br />
-<br />
-Navidezno retrogradno gibanje nastane zaradi položaja opazovalca gibanja nebesnega telesa. Planeti, ki so od [[Sonce| Sonca]] bolj oddaljeni kot [[Zemlja|Zemlja]] ([[Mars]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]], in  [[Neptun]]),  včasih zamenjajo navidezno smer gibanja po nebu. Običajno se vsi ti [[planet| planeti]] navidezno gibljejo v isti smeri glede na [[zvezda| zvezde]] stalnice. Včasih pa se zgodi, da planet zastane in se prične gibati v obratni smeri. Zaradi tega imenujemo to navidezno retrogardno (vzvratno) gibanje.
+[[Slika:Retrogadation1.png|thumb|500px |right|Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje ... ..]]
+Navidezno vzvratno gibanje nastane zaradi lege opazovalca gibanja nebesnega telesa. Planeti, ki so od [[Sonce|Sonca]] bolj oddaljeni kot [[Zemlja|Zemlja]] ([[Mars]], [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]] in [[Neptun]]), včasih zamenjajo navidezno smer gibanja po [[nebo|nebu]]. Običajno se vsi ti [[planet| planeti]] navidezno gibljejo v isti smeri glede na [[zvezda| zvezde]] stalnice. Včasih pa se zgodi, da planet zastane in se prične gibati v obratni smeri. Zaradi tega imenujemo to navidezno vzvratno gibanje.
 [[Kategorija:Astrodinamika]]
-[[Kategorija:nebesna mehanika]]
+[[Kategorija:Nebesna mehanika]]
 [[cs:Prográdní dráha]]